Pape? udele?encem jubileja sveta komunikacij: Va?e delo je delo, ki gradi dru?bo, gradi Cerkev.
Pape? Fran?i?ek
Spontani nagovor pape?a Fran?i?ka
Drage sestre in bratje, dober dan! In najlep?a hvala, da ste pri?li!
V rokah imam govor na devetih straneh. Ob tej uri, ko za?ne kruliti v ?elodcu, bi bilo branje devetih strani mu?enje. To bom dal prefektu. Naj vam to posreduje. (Ploskanje v dvorani) Vam je v?e??
?elel sem re?i samo eno besedo o sporo?anju. Sporo?ati pomeni malo stopiti iz sebe, da drugemu dam nekaj od sebe. In sporo?anje ni samo izhod, ampak tudi sre?anje z drugim. Znati komunicirati je velika modrost. To je velika modrost. Vesel sem tega jubileja komunikatorjev. Va?e delo je delo, ki gradi; Gradi dru?bo, gradi Cerkev. ?e je resni?no, vsem omogo?a, da gredo naprej. »O?e, vedno govorim resnico ...« – »Ampak ali si ti resni?en? Ne samo stvari, ki jih govori?, ampak ti, znotraj sebe, v svojem ?ivljenju, ali si resni?en?« To je tako velika preizku?nja. Gre za sporo?anje tega, kar Bog po?ne s Sinom, in komuniciranje Boga s Sinom in Svetim Duhom. Gre za sporo?anje ne?esa bo?anskega. Hvala za to, kar po?nete. Najlep?a hvala. Zadovoljen sem. In zdaj bi vas rad pozdravil in najprej pa bom podelil svoj blagoslov.
GOVOR SVETEGA O?ETA
izro?en v branje udele?encem Jubileja sveta komunikacij
25. januarja 2025
Drage sestre in bratje, dober dan!
Zahvaljujem se vam, da vas je veliko pri?lo iz ?tevilnih razli?nih dr?av, od dale? in blizu. Lepo vas je vse videti tukaj. Zahvaljujem se gostom, ki so govorili pred mano – Marii Ressa, Columu McCannu in Mariu Calabresiju, zahvaljujem pa se tudi maestru Utu Ughiju za dar glasbe, ki je eden od na?inov komunikacije in upanja.
To na?e sre?anje je prvi veliki dogodek svetega leta, ki je posve?en, »?ivljenjskemu svetu«, svetu komunikacije. Jubilej obhajamo v te?kem trenutku zgodovine ?love?tva, ko je svet ?e vedno ranjen od vojn in nasilja, od prelivanja toliko nedol?ne krvi. Zato se ?elim najprej zahvaliti vsem komunikacijskim delavcem, ki tvegajo svoje ?ivljenje, da bi poiskali resnico in pripovedovali o grozotah vojne. V molitvi se ?elim spomniti vseh tistih, ki so ?rtvovali ?ivljenje v tem zadnjem letu, ki je bilo za novinarje eno najbolj smrtonosnih.[1] V ti?ini zmolimo za va?e kolege, ki so svojo slu?bo podpisali z lastno krvjo.
Skupaj z vami se ?elim spomniti tudi vseh tistih, ki so zaprti samo zaradi tega, ker so bili zvesti poklicu novinarja, fotografa, videooperaterja, ker so ?eleli iti, da bi na lastne o?i videli in ker so sku?ali pripovedovati o tem, kar so videli.[2] Vendar v tem svetem letu, v tem jubileju sveta komunikacije, prosim tiste, ki imajo mo? to storiti, da bi osvobodili vse krivi?no zaprte novinarje. Naj bodo tudi zanje odprta »vrata«, skozi katera se bodo lahko vrnili na svobodo, saj svoboda novinarjev pove?uje svobodo vseh nas. Njihova svoboda je svoboda za vsakega izmed nas.
Prosim – kot sem storil ?e ve?krat in kot so pred menoj storili tudi moji predhodniki – naj se brani in zavaruje svoboda tiska in izra?anja misli skupaj s temeljno pravico do obve??enosti. Svobodna, odgovorna in pravilna informacija je dedi??ina znanja, izku?enj in kreposti, za katero je treba skrbeti in jo spodbujati. Brez tega smo v nevarnosti, da ne bomo ve? lo?ili resnice od la?i; brez tega se izpostavljamo vedno ve?jim predsodkom in polarizacijam, ki uni?ujejo vezi dru?benega sobivanja in nam prepre?ujejo ponovno vzpostavitev bratstva.
Poklic novinarja je ve? kot poklic. Je poklicanost in poslanstvo. Vi, sporo?evalci, imate temeljno vlogo za dana?njo dru?bo pri pripovedovanju dejstev in v na?inu, kako jih pripovedujete. Vemo: jezik, dr?a, toni so lahko odlo?ilni, saj ustvarjajo razliko med sporo?anjem, ki razvnema upanje postavlja mostove, odpira vrata, in sporo?anjem, ki namesto tega pove?uje delitve, polarizacije, poenostavljanja resni?nosti.
Va?a odgovornost je posebna. Imate dragoceno nalogo. Orodja va?ega dela so besede in podobe. Pred njimi pa ?tudij in razmi?ljanje, sposobnost videti in poslu?ati; postaviti se na stran odrinjenega, tistega, ki ni ne viden in ne sli?an, pa tudi v srcu tistega, ki vas bere, vas poslu?a, vas gleda, obuditi ?ut za dobro in zlo ter nostalgijo po dobrem, o katerem pripovedujete in s pripovedovanjem zanj pri?ujete.
Na tem posebnem sre?anju bi rad poglobil dialog z vami. Hvale?en sem, da to lahko storim izhajajo? iz misli in vpra?anj, ki sta jih pravkar podelila va?a kolega.
Marija, ti si govorila o pomembnosti poguma za za?etek spremembe, ki jo zgodovina zahteva od nas, spremembe, ki je potrebna za premagovanje la?i in sovra?tva. Res je, da bi za?eli spremembe, potrebujemo pogum. Beseda pogum izhaja iz latinskega cor, cor habeo, kar pomeni »imeti srce«. Gre za tisti notranji vzgib, za tisto mo?, ki se rojeva iz srca, ki nas usposobi za soo?enje s te?avami in izzivi, ne da bi nas premagal strah.
Z besedo pogum bi lahko povzeli vsa razmi?ljanja Svetovnih dni dru?benega obve??anja v zadnjih letih, vse do tega, ki nosi v?eraj?nji datum: poslu?ati s srcem, govoriti s srcem, varovati modrost srca, deliti upanje srca. V zadnjih letih mi je ravno srce narekovalo vodilno misel na?ega razmi?ljanja o obve??anju. Zato bi svojemu pozivu k osvoboditvi novinarjev dodal ?e drug »klic«, ki zadeva nas vse: klic k »osvoboditvi« notranje mo?i srca. Vsakega srca! Sprejem tega klica ne zadeva nikogar drugega, kot nas.
Svoboda je pogum za izbiro. Izkoristimo prilo?nost jubileja, da obnovimo in ponovno odkrijemo ta pogum. Pogum osvoboditi srce tistega, kar ga kvari. Postavimo spo?tovanje do najvi?jega in najplemenitej?ega dela na?e ?love?nosti v sredi??e svojih src in se izogibajmo, da bi ga polnili s tistim, kar gnije in povzro?a gnitje. ?tejejo odlo?itve vsakega izmed nas, na primer pri izgonu tiste »gnilobe mo?ganov«, ki jo povzro?a zasvojenost z nenehnim brskanjem (scrolling) po dru?benih omre?jih, ki jo je Oxfordski slovar opredelil kot besedo leta. Kje najti zdravilo za to bolezen, ?e ne s skupnimi napori pri usposabljanju, predvsem mladih?
Potrebujemo medijsko pismenost, da bi sebe in druge izobra?evali v kriti?nem mi?ljenju; v potrpe?ljivem razlo?evanju, potrebnem za spoznanje; ter spodbujanju osebne rasti in aktivne udele?be vsakega posameznika za prihodnost svojih skupnosti. Potrebujemo pogumne podjetnike, pogumne ra?unalni?ke in?enirje, da se lepota komunikacije ne pokvari. Velike spremembe ne morejo biti posledica mno?ice spe?ih umov, ampak se za?nejo z ob?estvom razsvetljenih src.
Srce svetega Pavla je bilo tak?no. Cerkev danes praznuje njegovo spreobrnjenje. Sprememba, ki se je zgodila v tem ?loveku, je bila tako odlo?ilna, da ni zaznamovala le njegove osebne zgodovine, ampak zgodovino celotne Cerkve. In Pavlovo preobrazbo je povzro?ilo osebno sre?anje z vstalim in ?ivim Jezusom. Mo?, da se podamo na pot preobra?ajo?ih sprememb, vedno poraja neposredna komunikacija med ljudmi. Pomislite, koliko mo?i za spremembe se potencialno skriva v va?em delu vsaki?, ko zdru?ite realnosti, ki so si – zaradi nevednosti ali predsodkov – nasprotne! Pavlovo spreobrnjenje je pri?lo iz lu?i, ki ga je obdajala, in iz razlage, ki mu jo je pozneje dal Ananija v Damasku. Va?e delo lahko in mora nuditi tudi to storitev: iskanje pravih besed za tiste ?arke svetlobe, ki lahko zadenejo srce in nam omogo?ijo, da vidimo stvari druga?e.
In tu bi se rad navezal na temo preobra?ajo?e mo?i pripovedovanja, pripovedi in poslu?anja zgodb, kot je poudaril Colum. Vrnimo se za trenutek k Pavlovemu spreobrnjenju. Apostolska dela o tem dogodku pripovedujejo trikrat (9,1-19; 22,1-21; 26,2-23), a jedro vedno ostaja Savlovo osebno sre?anje s Kristusom; spreminja se na?in pripovedovanja, nespremenjena pa ostaja temeljna in preobra?ajo?a izku?nja.
Pripovedovanje zgodovine je povabilo k izku?nji. Ko so prvi u?enci pristopili k Jezusu in ga vpra?ali: »U?enik, kje stanuje??« (Jn 1,38), ni odgovoril s svojim doma?im naslovom, ampak je rekel: »Pridite in poglejte« (v. 39).
Pripovedi razkrivajo, da smo del ?ivega tkiva; preplet niti, s katerimi smo med seboj povezani.[3] Niso vse pripovedi dobre, a tudi te je treba povedati. Zlo je treba videti, da bo odre?eno. Pripovedovati ga je potrebno na prav na?in, da ne okvari krhke niti so?itja.
Ob tem jubileju zato ponovno pozivam vas, ki ste tukaj zbrani, in komunikatorje po vsem svetu: pripovedujte tudi zgodbe upanja, zgodbe, ki hranijo ?ivljenje. Naj bo va?e pripovedovanje tudi pripovedovanje upanja. Ko pripovedujete o zlu, pu??ajte prostor za mo?nost za?itja raztrganega, za dinamiko dobrega, ki lahko popravi, kar je razbito. Sejajte vpra?anja. Govoriti o upanju pomeni videti skrite drobtinice dobrega tudi takrat, ko se zdi, da je vse izgubljeno; pomeni dovoliti upati tudi proti vsemu upanju.[4] To pomeni opaziti poganjke, ki se pojavijo, ko je zemlja ?e prekrita s pepelom. Govoriti o upanju pomeni imeti pogled, ki spreminja stvari, jih naredi, da postanejo to, kar bi lahko, kar bi morale biti. To pomeni storiti, da stvari gredo proti svojemu namenu.
To je mo? zgodb. In k temu vas spodbujam: pripovedujte o upanju, ga podelite. To je – kot bi rekel sv. Pavel – va? »dober boj«.
Hvala, dragi prijatelji! Iz srca blagoslavljam vse vas in va?e delo. In prosim, ne pozabite moliti zame.
[1] Po letnem poro?ilu Mednarodne federacije novinarjev, jih je ve? kot 120.
[2] Po Novinarji brez meja jih je ve? kot 500. V nekem sporo?ilu za javnost, ki je bilo objavljeno konec leta 2024, Novinarji brez meja poudarjajo, da “zapor ostaja eno najbolj priljubljenih sredstev pri teistih, ki izpodkopavajo svobodo tiska.”.
[3] Prim. Da bo? lahko pripovedoval in zapisal v spomin (prim. 2 Mz 10,2). ?ivljenje pi?e zgodbo. Poslanica za 54. svetovni dan sredstev dru?benega obve??anja, 2020.
[4] S krotkostjo delite upanje, ki je v va?ih srcih. Poslanica za 59. svetovni dan sredstev dru?benega obve??anja, 2025.
