Pape? na praznik Marije, Svete Bo?je Matere: Jezus Kristus na? Zveli?ar je rojen iz ?ene
Pape? Fran?i?ek
HOMILIJA SVETEGA O?ETA
Ob za?etku novega leta, ki ga Gospod podarja na?emu ?ivljenju, je lepo, da lahko dvignemo pogled srca k Mariji. Kot mati nas namre? ona usmerja v odnos s Sinom. Vra?a nas k Jezusu, govori nam o Jezusu, vodi nas k Jezusu. Tako nas slovesni praznik Marije, svete Bo?je Matere ponovno potaplja v bo?i?no skrivnost. Bog je v Marijinem telesu postal eden izmed nas in mi, ki smo odprli sveta vrata, da bi za?eli Jubilej, se danes spomnimo, da je »Marija vrata, skozi katera je Kristus vstopil v ta svet« (Sv. Ambro?, Epistola 42, 4: PL, VII).
Apostol Pavel povzema to skrivnost z besedami, da »je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz ?ene« (Gal 4,4). Te besede – »rojen iz ?ene« – odmevajo danes v na?ih srcih in nas spominjajo, da je Jezus, na? Zveli?ar, postal telo in se razodeva v krhkosti telesa.
Rojen iz ?ene. Ta izraz nas najprej vra?a k bo?i?u. Beseda je postala meso. Apostol Pavel navaja, da je rojen iz ?ene, skoraj kot bi ?util potrebo, da nas spomni, da je Bog v resnici postal ?lovek skozi ?love?ko maternico. Obstaja sku?njava, ki danes privla?i veliko ljudi, lahko pa zapelje tudi mnoge kristjane, da si predstavljajo ali si izmislijo »abstraktnega« Boga, povezanega z neko nejasno versko idejo, s kak?nim be?nim dobrim ?ustvom. On pa je rojen iz ?ene, ima obraz in ime, in nas kli?e, naj vstopimo v odnos z Njim. Jezus Kristus, na? Zveli?ar, je rojen iz ?ene; ima meso in kri; prihaja iz O?etovega naro?ja, vendar se u?love?i v telesu Device Marije; prihaja iz vi?in nebes, vendar prebiva v globinah zemlje; je Bo?ji Sin, vendar je postal Sin ?lovekov. On, podoba vsemogo?nega Boga, je pri?el v slabotnosti; in ?eprav je brez made?a, ga je Bog »zavoljo nas storil za greh« (2 Kor 5,21). Rodil se je iz ?ene in je eden izmed nas. Ravno zaradi tega nas lahko re?i.
Rojen iz ?ene. Ta izraz nam govori tudi o Kristusovi ?love?kosti, da bi nam povedal, da se razodeva v krhkosti mesa. ?e se je spustil v maternico ?ene in se rodil, kot se rodijo vsa bitja, se nam poka?e v krhkosti otroka. Zaradi tega pastirji, ko so ?li, da bi s svojimi o?mi videli, kar jim je oznanil angel, niso na?li izrednih znamenj ali veli?astnih pojavov, ampak »so na?li Marijo, Jo?efa in Dete, polo?eno v jasli« (Lk 2,16). Na?li so nebogljenega, krhkega novorojen?ka, ki potrebuje mamimo skrb, potrebuje plenice in mleko, bo?anje in ljubezen.
Sveti Ludvik Maria Grignion Montfortski pravi, da se Bo?ja modrost »ni hotela, ?eprav bi to lahko storila, neposredno dati ljudem, ampak se jim je raje dala po Sveti Devici. Niti ni hotela priti na svet v starosti popolnega, od drugih neodvisnega ?loveka, ampak kot ubog in majhen otrok, ki potrebuje nego in skrb matere« (Razprava o pravi pobo?nosti do Svete Device, 139). V celotnem Jezusovem ?ivljenju lahko vidimo to Bo?jo odlo?itev, odlo?itev za majhnost in skritost. Nikdar ni popustil privla?nosti bo?anske mo?i, da bi storil velika znamenja in se uveljavil nad drugimi, kakor mu je predlagal hudi?, ampak je Bo?jo ljubezen razodeval v lepoti svoje ?love?kosti, ko je prebival med nami in z nami delil vsakdanje ?ivljenje, sestavljeno iz naporov in sanj, ko je kazal so?utje do trpljenja telesa in duha, ko je odpiral o?i slepim in opogumljal zmedene v srcu. So?utje. Tri dr?e Boga so: ne?nost, bli?ina in so?utje. Bog je postal bli?nji, je usmiljen in so?uten. Ne pozabimo tega. Jezus nam po svoji krhki ?love?kosti ka?e Boga, ki skrbi za krhke.
Sestre in bratje, lepo je misliti, da nas Marija, dekle iz Nazareta, vedno znova vodi k skrivnosti svojega sina, Jezusa. Spominja nas, da Jezus prihaja v mesu, in je zato prednostni kraj, kjer ga lahko sre?amo, najprej na?e ?ivljenje, na?a krhka ?love?kost, ?love?kost tistega, ki gre vsak dan mimo nas. Ko jo kli?emo kot Bo?jo Mater, trdimo, da je bil Kristus rojen iz O?eta, vendar je bil tudi v resnici rojen iz telesa ?ene. Trdimo, da je On Gospod ?asa, vendar s svojo ljubezensko navzo?nostjo prebiva v tem na?em ?asu, tudi v tem novem letu. Trdimo, da je On Odre?enik sveta, vendar ga lahko sre?amo in ga moramo iskati v obrazu vsakega ?loveka. In ?e je On, ki je Bo?ji Sin, postal majhen, da bi ga mama vzela v naro?je, da bi zanj skrbela in ga dojila, potem to pomeni, da tudi danes On prihaja v vseh tistih, ki potrebujejo isto skrb: v vsaki sestri in bratu, ki ga sre?amo in ki potrebuje pozornost, poslu?anje in ne?nost.
To novo leto, ki se za?enja, torej zaupajmo Mariji, Bo?ji Materi, da se bomo tako kot ona nau?ili najti Bo?jo veli?ino v majhnosti ?ivljenja; da se bomo nau?ili poskrbeti za vsako bitje, ki ga bo rodila ?ena, predvsem da bomo varovali dragoceni dar ?ivljenja, kakor to dela Marija: ?ivljenje v materinem telesu, ?ivljenje otrok, ?ivljenje trpe?ih, ?ivljenje ubogih, ?ivljenje ostarelih, tistih, ki so sami, ki umirajo. In danes, na Svetovni dan miru, smo vsi poklicani, da sprejmemo to povabilo, ki vre iz Marijinega materinskega srca: varovanje ?ivljenja, skrb za ranjeno ?ivljenje, veliko ranjenih ?ivljenj je. Vra?anje dostojanstva ?ivljenju vsakega, ki je »rojen iz ?ene« je osnovni temelj za graditev civilizacije miru. Zato »prosim za trdno zavezo za spodbujanje spo?tovanja dostojanstva ?lovekovega ?ivljenja od spo?etja do naravne smrti, da bi sleherni mogel ljubiti svoje ?ivljenje in z upanjem gledati na prihodnost« (Sporo?ilo za 58. svetovni dan miru, 1 januar 2025).
Marija, Bo?ja in na?a Mati, nas ?aka prav tam, v jaslicah. Tudi nam, tako kot pastirjem, ka?e Boga, ki nas vedno presene?a, ki ne prihaja v sijaju nebes, ampak v majhnosti jasli. Njej zaupajmo to jubilejno leto, zaupajmo ji vpra?anja, skrbi, trpljenje, veselje in vse tisto, kar nosimo v srcu. Ona je mama, ona je mati. Zaupajmo ji ves svet, da se bo ponovno rodilo upanje, da bi kon?no vzkalil mir za vsa ljudstva na zemlji.
Zgodovina nam pripoveduje, da je v Efezu, ko so ?kofje vstopali v cerkev, verno bo?je ljudstvo s palicami v rokah vpilo: Bo?ja Mati. Vsekakor je bila v palicah obljuba tega, kar se bo zgodilo, ?e ne bodo razglasili dogmo o Bo?ji Materi. Danes mi nimamo palic, ampak otro?ko srce, glas, zato vsi skupaj vzklikajmo Sveti Bo?ji Materi. Vsi skupaj, mo?no, vsi skupaj: Sveta Bo?ja Mati, trikrat, skupaj. Sveta Bo?ja Mati, Sveta Bo?ja Mati, Sveta Bo?ja Mati.