Sveti o?e: Premisliti mi?ljenje, teologijo narediti dostopno za vse
Vatican News
I??ite milost in ostajajte v milosti Kristusovega prijateljstva
Sveti o?e je teologijo povezal s svetlobo, kajti »s svetlobo se stvari prika?ejo iz teme, obrazi razkrijejo svoje poteze, kon?no se poka?ejo oblike in barve sveta«. »Svetloba je lepa, ker omogo?a, da se stvari pojavijo, ne da bi se sama pokazala. Sedaj ob?udujemo to dvorano, vidimo svoje obraze, vendar ne vidimo svetlobe, ker je diskretna, prijazna, poni?na in zato ostaja nevidna. Tako je tudi s teologijo: opravlja skrito in poni?no delo, da bi se pokazala lu? Kristusa in njegovega evangelija,« je dejal pape? in nakazal pot, ki se nahaja pred teologi: »Iskati milost in ostajati v milosti prijateljstva s Kristusom, resni?no lu?jo, ki je pri?la na ta svet. Vsaka teologija izvira iz prijateljstva s Kristusom in ljubezni do njegovih bratov in sester, njegovega sveta; tega sveta, dramati?nega in obenem ?udovitega, polnega bole?ine, a tudi ganljive lepote.«
Pomembna vloga ?ensk na podro?ju teologije
Dvodnevni simpozij odpira vpra?anja o »kje«, »kako« in »zakaj« teologija. Kot je poudaril Fran?i?ek, so vpra?anja pomembna, namre? vpra?ati se, ali lahko teolo?ka dedi??ina preteklosti ?e vedno kaj pove o dana?njih izzivih in nam pomaga zamisliti si prihodnost.
»To je pot, po kateri ste poklicani hoditi skupaj, tologinje in teologi,« je zatrdil in omenil odlomek iz Druge knjige kraljev (prim. 2 Kr 22,14-20). Veliki duhovnik, pisarji in tudi sam kralj ne razumejo knjige postave, ki so jo na?li med popravili templja v Jeruzalemu. Zato se napotijo k prerokinji Huldi, ?enski, ki knjigo takoj razume in jo razlo?i skupini u?enjakov, vsi so bili mo?ki. »So stvari, ki jih slutijo samo ?enske, in teologija potrebuje njihov prispevek. Teologija, kjer so samo mo?ki, je polovi?na teologija. Na tem podro?ju je pred nami ?e dolga pot,« je dejal sveti o?e in se v nadaljevanju govora na zbrane obrnil z ?eljo in s pro?njo.
Premisliti mi?ljenje
»?elja je naslednja: da bi teologija pomagala premisliti mi?ljenje. Kot vemo, na?in na?ega razmi?ljanja oblikuje tudi na?a ?ustva, voljo in odlo?itve. ?iroko srce ustreza ?iroki domi?ljiji in razmi?ljanju, medtem ko skr?eno, zaprto in povpre?no razmi?ljanje te?ko ustvari ustvarjalnost in pogum.«
Da bi premislili mi?ljenje je najprej treba »ozdraveti od poenostavljanja«. »Realnost je dejansko kompleksna, izzivi so raznovrstni, zgodovina je polna lepote in isto?asno ranjena z zlom, in ko se ?lovek ne zmore ali no?e soo?iti z dramo te kompleksnosti, zlahka te?i k poenostavljanju. Poenostavljanje pa ho?e pohabiti resni?nost, rodi sterilne in enozna?ne misli, ustvarja polarizacije in fragmentacije. To po?nejo na primer ideologije: vse posplo?ijo na eno samo idejo, ki jo nato obsesivno in instrumentalno ponavljajo.«
Re?itev za poenostavljanje je nakazana v : to sta interdisciplinarnost in transdisciplinarnost. »Gre za “fermentacijo” teolo?ke misli skupaj z drugimi znanji: filozofijo, literaturo, umetnostjo, matematiko, fiziko, zgodovino ter pravnimi, politi?nimi in ekonomskimi vedami. Spodbujati znanja, saj so kot telesni ?uti: vsak ima svojo specifi?nost, vendar pa potrebujejo drug drugega, kot pravi apostol Pavel: “Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh?” (1 Kor 12,17).«
Pape? je spomnil na leto?njo 750. obletnico smrti dveh velikih teologov, svetega Toma?a Akvinskega in svetega Bonaventure. Toma? nas opominja, da nimamo samo enega ?uta, ampak mnoge in razli?ne ?ute, da nam resni?nost ne bi uhajala. Bonaventura pa trdi, da v kakr?ni meri verujemo, upamo in ljubimo Jezusa Kristusa, v tak?ni se nam povrnejo sluh in vid, vonj, okus in dotik. Fran?i?ek je dodal, da bo s prispevkom k ponovnemu premisleku mi?ljenja teologija zasijala v Cerkvi in kulturi, kot si to tudi zaslu?i, in s tem vsem pomagala pri iskanju resnice.
Teologija naj je dostopna vsem
Poleg ?elje je sveti o?e zbranim teologom namenil ?e povabilo: da bi bila teologija dostopna vsem. Zadnja leta se v mnogih delih sveta pojavlja zanimanje odraslih za nadaljevanje izobra?evanja, vklju?no z akademskim izobra?evanjem.
»Mo?ki in ?enske, zlasti srednjih let, ki so morda ?e diplomirali, ?elijo poglobiti vero, ?elijo se podati na pot, pogosto se vpi?ejo na univerzo. Gre za vse ve?ji pojav, ki si zaslu?i zanimanje dru?be in Cerkve. Srednja leta so posebno ?ivljenjsko obdobje. To je ?as, ko ?lovek na splo?no u?iva dolo?eno poklicno varnost in ?ustveno trdnost, pa tudi ?as, ko najbolj bole?e ob?utimo neuspehe in se pojavljajo nova vpra?anja, ko se mladostne sanje razblinijo. V tem obdobju lahko ob?utimo zapu??enost in v?asih se zgodi, da se du?a zapre. In takrat ?lovek za?uti potrebo po ponovnem iskanju, morda negotovo, morda pa ga kdo vodi za roko. In spremljevalka na tej poti je teologija! Prosim, ?e kdo od teh ljudi potrka na vrata teologije, teolo?kih ?ol, naj jih najde odprte. Poskrbite, da bodo te ?enske in mo?ki v teologiji na?li odprto hi?o, kraj, kjer lahko nadaljujejo pot, kjer lahko i??ejo, najdejo in spet i??ejo. Pripravite se na to. Zamislite si nove stvari v u?nih na?rtih, da bo teologija dostopna vsem.«