杏MAP导航

I??i

"Sveti bomo toliko, kolikor bomo znali postati majhni in slu?abniki vseh." "Sveti bomo toliko, kolikor bomo znali postati majhni in slu?abniki vseh."  (VATICAN MEDIA Divisione Foto)

Sveti o?e: Bratsko ?ivljenje je popolna podaritev sebe Bogu v bratu

Pape? Fran?i?ek je v ?etrtek, 5. decembra 2024, v avdienco sprejel sestre kanonikinje Svetega Duha v Sassiji in druge skupnosti, povezane s karizmo bla?enega Gvida Montpelliera. V svojem govoru je izpostavil predanost francoskega redovnika revnim in bolnim ter se ustavil ob ?strogo treznem in lo?enem ?ivljenju? posve?enih ?lanov bolni?ni?nega reda, ki ga je ustanovil.

Vatican News

Sveti o?e je na za?etku spomnil, da je bla?eni Gvido Montpellier v Pravilu redovne skupnosti predlagal »vznemirljiv ?ivljenjski na?rt«, in sicer »posve?ati se predvsem skrbi in slu?enju ubogim«.
»Gre za na?rt, ki je v skladu z reformo, ki jo je Inocenc III. spodbujal v redovnem ?ivljenju in se je pozneje izoblikoval v novih bera?kih redovih. To je bilo pape?evo zanimanje, ki ga je Sveti Duh znal usmerjati zahvaljujo? poslu?anju razli?nih svetnikov, kot sta bla?eni Gvido in sveti Janez de Matha, s katerima se je sre?al na za?etku svojega pontifikata.«

V nadaljevanju je pape? dejal, da je v njihovem pravilu zaobljuba ubo?tva izra?ena v posebni obliki: ?iveti brez osebnega premo?enja. »Ta izraz ne pomeni zgolj strogo treznega in umaknjenega ?ivljenja, kot je zaobljuba opredeljena danes, ampak je potrebno razumeti, da smo gostje v Bo?ji hi?i, v hi?i Svete Trojice, ki nas sprejema in jo podelimo z ubogimi, ki smo jim poklicani slu?iti. Dejansko so prvi redovniki ob izrecnem izpovedovanju treh evangeljskih svetov govorili o ubo?tvu kot o ob?estvu po zgledu prve Cerkve, v kateri so bili vsi, ki so postali verniki, skupaj in so imeli vse skupno (prim. Apd 2,44)«.

Ob tem je sveti o?e poudaril, da bratsko ?ivljenje ?e zdale? ne pomeni samo delitve prostorov, nalog in opravil. »Bratsko ?ivljenje pomeni popolno podaritev sebe Bogu v bratu. Z ni?emer lastnim, kar bi ostalo v poslednji kamrici posvetnih gotovosti, skrito v celici, v ?epu ali, kar je ?e huje, v srcu. Kajti le izhajajo? iz te svobode, z ni?emer lastnim, lahko za?nemo na?rt, v katerem nadaljujemo skupaj in katerega eshatolo?ko znamenje smo; pot k temu, kamor nas vabi Gospod, pot v nebesa. Ne pozabimo, da Jezus ni pri?el, da bi mu stregli, ampak da bi stregel (Mt 20,28). To je na? zgled. Sveti bomo toliko, kolikor bomo znali postati majhni in slu?abniki vseh (prim. Mt 23,10-11)«.

?etrtek, 5. december 2024, 15:01