杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek

Poslanica svetega o?eta Fran?i?ka
za 58. svetovni dan miru
1. januar 2025
Odpusti nam na?e dolge, daj nam svoj mir

I. Prisluhniti kriku ogro?enega ?love?tva
1. Ob zori tega novega leta, ki nam ga je podaril nebe?ki O?e, ?asa svetega leta, posve?enega upanju, izrekam svoje iskrene ?elje za mir vsem ?enskam in vsem mo?kim, zlasti tistim, ki so potrti zaradi razmer, v katerih ?ivijo, ki se ?utijo obsojeni zaradi lastnih napak, potla?eni zaradi sodbe drugih in tistim, ki ne vidijo ve? nobene mo?nosti za svoje ?ivljenje. Vsem vam upanje in mir, saj je to leto milosti, ki prihaja iz Odre?enikovega srca!

2. V letu 2025 Katoli?ka Cerkev obhaja sveto leto, ?as, ki srca napolnjuje z upanjem. »Sveto leto« izvira iz starodavnega judovskega izro?ila, ko je zvok ovnovega roga (hebr. yobel) vsakih devetin?tirideset let naznanil leto usmiljenja in osvoboditve za vse ljudstvo (prim. 3 Mz 25,10). Ta slovesen poziv naj bi odmeval po vsem svetu (prim. 3 Mz 25,9), da bi ponovno vzpostavil Bo?jo pravi?nost na razli?nih podro?jih ?ivljenja: pri upravljanu z zemljo, posesti dobrin, v odnosih z bli?njimi, predvsem z najbolj ubogimi in tistimi, ki so jih zadele nesre?e. Zvok roga je vse ljudstvo, tako bogatega kot obubo?anega spomnil, da noben ?lovek ne pride na svet, da bi bil zatiran: bratje smo in sestre, otroci istega O?eta, rojeni, da bi bili po Gospodovi volji svobodni (prim. 3 Mz 25,17.25.43.46.55).

3. Tudi danes je sveto leto ?as, ki nas priganja k iskanju osvobajajo?e Bo?je pravi?nosti po vsej zemlji. Namesto roga ho?emo v za?etku tega leta milosti prisluhniti »obupanemu klicu na pomo?«,[1] ki se kot glas krvi pravi?nega Abela dviga z mnogih koncev zemlje (prim. 1 Mz 4,10) in ki ga Bog nikoli ne neha poslu?ati. Mi pa se ?utimo poklicane, da spregovorimo o ?tevilnih okoli??inah izkori??anja zemlje in zatiranja bli?njega.[2] Te krivice v?asih dobijo podobo tega, kar je sv. Janez Pavel II. opredelil kot »strukture greha«,[3] ker niso zgolj posledica krivi?nosti posameznikov, ampak so se tako reko? utrdile in jih ohranja ?iroko raz?irjena sokrivda.

4. Sleherni izmed nas se mora na nek na?in ?utiti odgovornega za opusto?enje, ki mu je podvr?en na? skupni dom, za?en?i s tistimi dejanji, ki, ?eprav samo posredno, podpirajo spopade, ki bi?ajo ?love?tvo. Tako se pod?igajo in prepletajo razli?ni, a med seboj povezani sistemski izzivi, ki pestijo na? planet.[4] Zlasti imam v mislih vse vrste neenakosti, ne?love?ko ravnanje z migranti, uni?evanje okolja, zmedo, ki jo namenoma povzro?ajo dezinformacije, zavra?anje vsakr?nega dialoga, znatno financiranje voja?ke industrije. Vse to so dejavniki konkretne gro?nje za obstoj celotnega ?love?tva. Zato ho?emo na za?etku leta, ki je pred nami, prisluhniti temu kriku ?love?tva, da bi se vsi skupaj in osebno ?utili poklicane, da stremo verige krivi?nosti in razgla?amo Bo?jo pravi?nost. Kak?no obrobno ?lovekoljubno dejanje ne bo dovolj. Potrebne so namre? kulturne in strukturne spremembe, da bo pri?lo tudi do trajnih sprememb.[5]

II. Kulturna sprememba: vsi smo dol?niki

5. Sveto leto nas vabi, naj se lotimo razli?nih sprememb, da bi se spoprijeli s trenutnim stanjem krivi?nosti in neenakosti; opominja nas, da dobrine zemlje niso namenjene le pe??ici privilegiranih, ampak vsem.[6] Morda je koristno, da se spomnimo na to, kar je zapisal sv. Bazilij Veliki: »Katere stvari, povej mi, pa so tvoje? Od kod si jih vzel, da si jih vklju?il v svoje ?ivljenje? /…/ Ali nisi pri?el popolnoma nag iz materinega telesa? Ali se ne bo? spet nag vrnil v zemljo? Od kod izhaja to, kar ima? sedaj? ?e bi rekel, da izvira iz naklju?ja, bi zanikal Boga, ker ne bi priznaval Stvarnika in ne bi bil hvale?en Darovalcu.«[7] Ko zmanjka hvale?nosti, ?lovek ne prepozna ve? Bo?jih darov. Vendar Gospod v svojem neskon?nem usmiljenju ne zapusti ljudi, ki gre?ijo proti njemu: raj?i potrdi dar ?ivljenja z odpu??anjem odre?enja, ki je vsem ponujeno po Jezusu Kristusu. Zato nas Jezus s tem, da nas je nau?il o?ena?, vabi, naj prosimo: »Odpusti nam na?e dolge« (Mt 6,12).

6. Ko se nekdo ne meni za svojo vez z O?etom, za?ne kovati misel, da lahko odnose z bli?njimi vodi logika izkori??anja, kjer mo?nej?i zahteva pravico do zlorabe mo?i nad ?ibkej?im.[8] Kot elite v Jezusovih ?asih, ki so se okori??ale s trpljenjem najbolj revnih, tako tudi danes v medsebojno povezani globalni vasi[9] mednarodni sistem, ?e ni pre?et z logiko solidarnosti in medsebojne povezanosti, povzro?a krivice, korupcija, v katero so ujete revne dr?ave, pa jih ?e poglablja. Logiko izkori??anja zadol?enih zgo??eno opisuje tudi sedanja »dol?ni?ka kriza«, ki pesti mnoge dr?ave, zlasti na ju?ni polobli.

7. Nikoli se ne naveli?am ponavljati, da je zunanji dolg postal sredstvo nadzora, po katerem nekatere vlade in zasebne finan?ne ustanove najbogatej?ih dr?av brez slabe vesti nerazsodno izkori??ajo ?love?ke in naravne vire najbolj revnih dr?av, da bi zadovoljile potrebe svojih tr?i??.[10] K temu moramo dodati ?e dejstvo, da so nekateri narodi, ki jih ?e bremeni mednarodni dolg, prisiljeni nositi tudi te?o ekolo?kega dolga najbolj razvitih dr?av.[11] Ekolo?ki dolg in mednarodni dolg sta dve plati iste medalje, logike izkori??anja, ki dosega vi?ek v dol?ni?ki krizi.[12] Mednarodno skupnost vabim, naj bo sveto leto prilo?nost za priznanje obstoja ekolo?kega dolga med Severom in Jugom sveta, zaradi katerega naj bo zunanji dolg odpu??en. Gre za klic k solidarnosti, predvsem pa k pravi?nosti.[13]

8. Kulturna in strukturna sprememba za premostitev te krize se bo zgodila takrat, ko se bomo kon?no vsi prepoznali kot sinovi in h?ere istega O?eta in bomo pred njim priznali, da smo vsi dol?niki, pa tudi, da vsi zaradi logike deljene in razli?ne odgovornosti potrebujemo drug drugega. Enkrat za vselej bomo lahko spoznali, »da imamo vsi potrebe in smo dol?niki drugi drugim«.[14]

III. Pot upanja: tri mo?na dejanja
9. ?e dovolimo, da se te nujne spremembe dotaknejo na?ega srca, bo milost svetega leta vsakemu izmed nas ponovno odprla pot upanja. Upanje se rodi iz izkustva Bo?jega usmiljenja, ki je vedno brezmejno.[15]

Bog, ki ni nikomur ni? dol?an, neprestano podarja svojo milost in usmiljenje vsem ljudem. Izak iz Niniv, vzhodni cerkveni o?e iz 7. stoletja, je zapisal: »Tvoja ljubezen je ve?ja od mojih dolgov. Morski valovi so v primerjavi s ?tevilom mojih grehov majhna re?, a ?e pretehtam svoje grehe v primerjavi s tvojo ljubeznijo, izginejo kot ni?.«[16] Bog ne prera?unava zla, ki ga je ?lovek zagre?il, ampak je neskon?no »bogat v usmiljenju zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil« (Ef 2,4). Isto?asno poslu?a krik ubogih in krik zemlje. Dovolj bi bilo, ?e bi se ob za?etku leto?njega leta za trenutek ustavili in pomislili na milost, s katero nam Bog vsakokrat odpusti na?e grehe in oprosti vse na?e dolgove, da bi na?e srce preplavila upanje in mir.

10. Zato Jezus v molitvi o?ena? izre?e zelo zahtevno trditev, »kakor tudi mi odpu??amo svojim dol?nikom«, in sicer potem, ko smo O?eta prosili za odpu??anje na?ih grehov (prim. Mt 6,12). Za odpu??anje dolga bli?njemu je potrebno, da je na?e ?ivljenje polno prav tistega upanja, ki nas dosega po Bo?jem usmiljenju. Upanje prekipeva od velikodu?nosti, brez vsake prera?unljivosti, ne dela ra?unov v ?epu dol?nikov, ne skrbi za svoj dobi?ek, ampak ima samo en cilj: dvigniti tistega, ki je padel, obvezati njegovo strto srce, osvoboditi ga od vsake oblike su?nosti.

11. Zato na za?etku tega leta milosti ?elim predlagati tri dejanja, ki lahko povrnejo dostojanstvo ?ivljenju celih ljudstev in jih spet pripeljejo na pot upanja, da bo dol?ni?ka kriza premagana in bodo vsi priznali, da so dol?niki, ki jim je bilo odpu??eno.

Predvsem povzemam poziv sv. Janeza Pavla II. ob svetem letu 2000, naj pomislimo o »bistvenem zmanj?anju, ?e ne kar o popolni oprostitvi mednarodnega dolga, ki bremeni usodo mnogih narodov«.[17] S priznanjem ekolo?kega dolga naj bi se najbogatej?e dr?ave ?utile poklicane storiti vse za oprostitev dolgov tistim dr?avam, ki niso sposobne vrniti tega, kar dolgujejo. Da ne bi ?lo za izolirano dejanje dobrodelnosti, ki je potem v nevarnosti, da spro?i nov za?aran krog dol?ni?kega financiranja, je seveda isto?asno potrebno razviti novo finan?no arhitekturo, ki naj vodi k oblikovanju nove globalne finan?ne listine, ki bo temeljila na solidarnosti in so?itju med ljudstvi.

Nadalje prosim za trdno zavezo za spodbujanje spo?tovanja dostojanstva ?lovekovega ?ivljenja od spo?etja do naravne smrti, da bi sleherni mogel ljubiti svoje ?ivljenje in z upanjem gledati na prihodnost ter si ?elel razvoj in sre?o zase in za svoje otroke. Brez upanja v ?ivljenje se v srcih mlaj?ih te?ko porodi ?elja po rojevanju novih ?ivljenj. Tu bi rad posebej ?e enkrat povabil h konkretnemu dejanju, ki bi lahko spodbujalo kulturo ?ivljenja. Mislim na odpravo smrtne kazni v vseh dr?avah. Ta ukrep namre?, poleg tega, da je proti nedotakljivosti ?ivljenja, izni?i vsako ?love?ko upanje na odpu??anje in prenovo.[18]

Drznem si ponoviti ?e en poziv za mlade rodove v tem ?asu, ki ga zaznamujejo vojne, pri ?emer se sklicujem na sv. Pavla VI. in Benedikta XVI.:[19] vsaj dolo?en nespremenljiv odstotek denarja, ki ga vlagamo v oboro?evanje, uporabimo za oblikovanje svetovnega sklada, ki bo dokon?no odpravil lakoto in v najbolj revnih dr?avah omogo?il izobra?evalne dejavnosti, ki bodo namenjene spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti podnebnim spremembam.[20] Sku?ati moramo odstraniti vsako pretvezo, ki bi mlade pehala v to, da bi si svojo prihodnost predstavljali kot brezupno ali kot ?akanje na ma??evanje krvi svojih najdra?jih. Prihodnost je dar za to, da prese?emo napake preteklosti in zgradimo nove poti miru.

IV. Cilj miru
12. Za tiste, ki se bodo prek predlaganih dejanj podali na pot upanja, se bo dolgo za?eleni cilj miru pribli?al. Psalmist potrjuje to obljubo: »Dobrota in zvestoba se bosta sre?ali, pravi?nost in mir se bosta poljubila« (Ps 85,11). Ko se odre?em oro?ju kreditov in kateri od sester ali bratu vrnem upanje, prispevam k ponovni vzpostavitvi Bo?je pravi?nosti na tej zemlji in se s tem ?lovekom napotim proti cilju, proti miru. Kot je rekel sv. Janez XXIII., se bo pravi mir lahko rodil samo iz srca, ki bo razoro?eno tesnobe in strahu pred vojno.[21]

13. Naj bo leto 2025 leto, v katerem se bo krepil mir! Tisti pravi in trajen mir, ki se ne ustavi pri zvija?nih pravnih prepirih in na mizah ?love?kih kompromisov.[22] I??imo resni?en mir, ki ga Bog daje razoro?enemu srcu: srcu, ki ne vztraja trmasto pri prera?unavanju, kaj je moje in kaj je tvoje; srcu, ki razkroji sebi?nost v pripravljenosti iti naproti bli?njim; srcu, ki ne okleva priznati, da je v odnosu do Boga dol?nik, in je zato pripravljeno odpustiti dolgove, ki pestijo bli?njega; srcu, ki malodu?je pred prihodnostjo premaga z upanjem, da je vsak ?lovek dragocen vir za ta svet.

14. Razoro?itev srca je dejanje, ki vklju?uje vse, od prvih do poslednjih, od majhnih do velikih, od bogatih do ubogih. V?asih je dovolj nekaj tako preprostega, kot je »nasmeh, dejanje prijateljstva, bratski pogled, iskreno poslu?anje, zastonjska usluga«.[23][23] S temi majhnimi-velikimi dejanji se bli?amo cilju, miru, do katerega bomo prispeli toliko hitreje, kolikor bolj bomo ob bratih in sestrah, ki jih bomo sre?ali, odkrili, da smo se ?e spremenili, da nismo ve? taki, kot smo bili v trenutku, ko smo krenili na pot. Mir se namre? ne rodi le s koncem vojne, ampak z za?etkom novega sveta, sveta, v katerem odkrijemo, da smo druga?ni, bolj povezani in bolj bratje, kot bi si predstavljali.

15. Podari nam svoj mir, Gospod! To molitev dvigam k Bogu, medtem ko svoje najbolj?e ?elje za novo leto po?iljam voditeljem dr?av in vlad, odgovornim v mednarodnih organizacijah, voditeljem razli?nih verstev, vsakemu ?loveku dobre volje.

Odpusti nam na?e dolge, Gospod,
kakor tudi mi odpu??amo svojim dol?nikom,
in v tem krogu odpu??anja nam podari svoj mir,
tisti mir, ki ga lahko podari? samo ti
tistemu, ki si pusti razoro?iti srce,
ki ?eli z upanjem odpustiti dolgove svojim bratom,
ki brez strahu prizna, da je tvoj dol?nik,
ki ne ostane gluh za krike najbolj ubogih.

Iz Vatikana, 8. decembra 2024
Fran?i?ek

[1] Fran?i?ek. Spes non confundit. Bula o napovedi rednega svetega leta 2025 (9. maja 2024), 8 [slovenski prevod: Upanje ne osramoti. CDNS 41].
[2] Prim. Janez Pavel II. Apostolsko pismo Tertio millennio adveniente (10. novembra 1994), 51 [slovenski prevod: V zarji tretjega tiso?letja. CD 58].
[3] Sollicitudo rei socialis (30. decembra 1987), 36 [slovenski prevod: Okro?nica o skrbi za socialna vpra?anja. CD 37].
[4] Prim. Nagovor udele?encem sre?anja, ki sta ga organizirali Pape?ka akademija za znanost in Pape?ka akademija za dru?bene vede (16. maja 2024).
[5] Prim. Apostolska spodbuda Laudate Deum (4. oktobra 2023), 70 [slovenski prevod: Hvalite Boga. CD 172].
[6] Prim. Spes non confundit, 16.
[7] Homilia de avaritia, 7: PG 31, 275.
[8] Prim. Laudato sì (24. maja 2015), 123 [slovenski prevod: Okro?nica o skrbi za skupni dom Hvaljen moj Gospod. CD 149].
[9] Prim. Kateheza (2. septembra 2020): L’Osservatore Romano (3. septembra 2020), str. 8.
[10] Prim. Nagovor udele?encem sre?anja Debt Crisis in the Global South (5. junija 2024).
[11] Prim. Nagovor na konferenci dr?av ?lanic Okvirne konvencije OZN o podnebnih spremembah – COP 28 (2. decembra 2023).
[12] Prim. Nagovor udele?encem sre?anja Debt Crisis in the Global South.
[13] Prim. Spes non confundit, 16.
[14] Fratelli tutti (3. oktobra 2020), 35 [slovenski prevod: Okro?nica Vsi smo bratje. CD 165].
[15] Prim. Spes non confundit, 23.
[16] Oratio X, 100–101: CSCO 638, 115. Sv. Avgu?tin gre celo tako dale?, da trdi, da Bog nikoli ne neha biti ?lovekov dol?nik: »Ker ‘je tvoje usmiljenje na veke’, blagovoli? s svojimi obljubami postati dol?nik tistih, ki jim odpu??a? dolgove« (prim. Cofess., 5, 9,17: PL 32, 714).
[17] Tertio millennio adveniente, 51.
[18] Prim. Spes non confundit, 10.
[19] Prim. Pavel VI. Okro?nica Populorum progressio (26. marca 1967), 51; Benedikt XVI. Nagovor diplomatskemu zboru, akreditiranemu pri Svetem sede?u (9. januarja 2006). Isti, Sacramentum caritatis (22. februarja 2007), 90 [slovenski prevod: Posinodalna apostolska spodbuda Evharistija – zakrament ljubezni. CD 115].
[20] Prim. Fratelli tutti, 262; Nagovor diplomatskemu zboru, akreditiranemu pri Svetem sede?u (8. januarja 2024); Nagovor COP 28.
[21] Prim. Okro?nica Pacem in terris (11. aprila 1963), 61.
[22] Prim. Molitev v spomin na 10. obletnico »Pro?nje za mir na sveti zemlji« (7. junija 2024).
[23] Spes non confundit, 18.