Pape? na Korziki: Ljudska pobo?nost kot prispevek k dialogu med verskim in lai?nim svetom
Vatican News
Sveti o?e je v govoru izpostavil, da ljudska pobo?nost prina?a vrednote vere in obenem izra?a zgodovino in kulturo nekega narodov. In prav v tem prepletanju se oblikuje stalni dialog med verskim in lai?nim svetom, med Cerkvijo ter civilnimi in politi?nimi ustanovami.
Poudaril je pomembnost zdrave lai?nosti ter dejal, da ko ljudski pobo?nosti uspe sporo?ati kr??ansko vero in kulturne vrednote nekega ljudstva, zdru?iti srca in povezati skupnost, se rodi pomemben sad, ki se odra?a v celotni dru?bi in tudi v odnosih med civilnimi in politi?nimi ustanovami ter Cerkvijo.
Govor pape?a Fran?i?ka ob sklepu kongresa »Ljudska vernost v Sredozemlju«, Ajaccio, Korzika, 15. december 2024
Gospod kardinal, dragi bratje v ?kofovstvu, dragi redovnice, redovniki in duhovniki, dragi sestre in bratje v Kristusu, vesel sem, da se z vami sre?ujem tukaj v Ajacciu ob zaklju?ku kongresa o ljudski pobo?nosti v Sredozemlju, ki so se ga udele?ili ?tevilni strokovnjaki in ?kofje iz Francije in drugih dr?av.
De?ele, ki jih obliva Sredozemsko morje, so se zapisale v zgodovino in so bile zibelka ?tevilnih civilizacij, ki so dosegle izjemen razvoj. Spomnimo se zlasti gr?ko-rimske in judovsko-kr??anske civilizacije, ki potrjujeta velik kulturni, verski in zgodovinski pomen tega velikega »jezera« sredi treh celin, tega edinstvenega morja, ki je Sredozemlje.
Ne smemo pozabiti, da je bilo Sredozemlje v klasi?ni literaturi, tako gr?ki kot latinski, pogosto idealno okolje za nastanek mitov, pripovedi in legend. Pa tudi dejstvo, da so filozofska misel in umetnost skupaj z navigacijskimi tehnikami civilizacijam Mare nostrum omogo?ile razvoj visoke kulture, odprtje komunikacijskih poti, izgradnjo infrastrukture in akvaduktov ter kompleksnih pravnih sistemov in institucij, katerih osnovna na?ela so ?e danes veljavna in pomembna.
Med Sredozemljem in bli?njim Vzhodom je nastala zelo posebna verska izku?nja, povezana z Izraelovim Bogom, ki se je razodel ?love?tvu in za?el neprekinjen pogovor s svojim ljudstvom; ta je dosegel vrhunec v izjemni navzo?nosti Jezusa, Bo?jega Sina, ki je dokon?no razkril obli?je Boga, svojega in na?ega O?eta, ter izpolnil zavezo med Bogom in ?love?tvom.
Od utele?enja Bo?jega Sina v Betlehemu je minilo ?e dva tiso? let, temu pa je sledilo veliko dob in kultur. V dolo?enih zgodovinskih trenutkih je kr??anska vera utemeljevala ?ivljenje narodov in njihovih politi?nih institucij, medtem ko se danes, zlasti v na?ih evropskih de?elah, zdi, da vpra?anje o Bogu slabi in da smo vedno bolj ravnodu?ni do njegove navzo?nosti in njegove besede. Vendar moramo biti pri analizi tega scenarija previdni, da se ne prepustimo prenagljenim stali??em in ideolo?kim sodbam, ki ?e danes v?asih postavljajo kr??ansko in lai?no kulturo drugo proti drugi. Kar je napa?no.
Nasprotno pa je pomembno prepoznati vzajemno odprtost med tema dvema obzorjema: verniki so vedno bolj odprti za mo?nost, da ?ivijo svojo vero, ne da bi jo vsiljevali drugim, kot kvas v testu sveta in okolja, v katerem ?ivijo; nevernikom ali tistim, ki so se oddaljili od verske prakse, ni tuje iskanje resnice, pravi?nosti in solidarnosti in pogosto, ?eprav ne pripadajo nobeni religiji, nosijo v srcu ve?jo ?ejo, zahtevo po smislu, ki jih vodi v spra?evanje o skrivnosti ?ivljenja in iskanje temeljnih vrednot za skupno dobro.
V tem okviru lahko razumemo lepoto in pomen ljudske pobo?nosti (prim. sv. Pavel VI., apostolska spodbuda Evangelii nuntiandi, 48). Sveti Pavel VI. je v Evangelii nuntiandi izraz »ljudske vernosti« zamenjal z »ljudske pobo?nosti«. Po eni strani nas spominja na utele?enje kot temelj kr??anske vere, ki se vedno izra?a v kulturi, zgodovini in jezikih nekega ljudstva ter se prena?a s simboli, obi?aji, obredi in tradicijo ?ive skupnosti. Po drugi strani pa ljudska pobo?nost privla?i in vklju?uje tudi ljudi, ki so na pragu vere, ki je ne prakticirajo redno in ki v njej kljub temu najdejo izku?njo svojih korenin in ?ustev, skupaj z ideali in vrednotami, ki se jim zdijo koristne za njihovo ?ivljenje in za dru?bo.
Z izra?anjem vere s preprostimi gestami in simbolnim jezikom, ki je zakoreninjen v kulturi ljudi, ljudska pobo?nost razkriva Bo?jo navzo?nost v ?ivem telesu zgodovine, krepi odnos s Cerkvijo in pogosto postane prilo?nost za sre?anje, kulturno izmenjavo in praznovanje. V tem smislu prakse ljudske pobo?nosti dajejo obliko odnosu z Gospodom in vsebini vere. V zvezi s tem rad spomnim na razmi?ljanje Blaise Pascala, ki v dialogu z nami?ljenim sogovornikom, ki mu pomaga razumeti, kako priti do vere, pravi, da ni dovolj mno?iti dokaze o Bo?jem obstoju ali se intelektualno naprezati; raje se je treba ozreti na tiste, ki so na tej poti ?e napredovali, saj so za?eli z malim, »posegali so po blagoslovljeni vodi in hodili k ma?i« (B. Pascal, Misli). Gre za majhne korake, ki vodijo naprej. Ljudska pobo?nost je pobo?nost, ki je povezana s kulturo, vendar se je ne zamenjuje s kulturo. Dela majhne korake.
To je torej tisto, ?esar ne smemo pozabiti: »V ljudski pobo?nosti lahko dojamemo na?in, v katerem si je sprejeta vera v kulturi privzela lik in ga nenehno predaja naprej«, zato je »v njej vklju?ena dejavna evangelizacijska mo?, ki je ne smemo podcenjevati, sicer bi spregledali delovanje Svetega Duha« (, 123; 126).
Prav tako moramo biti pazljivi, da ljudske pobo?nosti ne bi izkori??ale in instrumentalizirale zdru?be, ki nameravajo na polemi?en na?in okrepiti lastno identiteto, pri ?emer pod?igajo partikularizme, nasprotovanja, izklju?evalne dr?e. Vse to ne ustreza kr??anskemu duhu ljudske pobo?nosti in poziva vse, zlasti pastirje, da k budnosti, razlo?evanju in spodbujanju stalne pozornosti do ljudskih oblik verskega ?ivljenja.
Ko ljudska pobo?nost uspe sporo?ati kr??ansko vero in kulturne vrednote nekega ljudstva, zdru?iti srca in povezati skupnost, se rodi pomemben sad, ki pade na celotno dru?bo in tudi na odnose med civilnimi in politi?nimi ustanovami ter Cerkvijo. Vera tako ne ostane zasebna stvar. Pozorni moramo biti na razvijanje te – rekel bi – hereti?ne privatizacije vere. Vera – ?e ?eli biti popolnoma zvesta sama sebi – pomeni zavzetost in pri?evanje vsem, z namenom ?love?ke rasti in dru?benega napredka ter v znamenju karitativnosti. Prav zato so iz izpovedi kr??anske vere in ?ivljenja v skupnosti, ki ga o?ivljajo evangelij in zakramenti, skozi stoletja nastala ne?teta solidarnostna dela in ustanove, kot so bolni?nice, ?ole, varstveni centri – v Franciji jih je veliko! –, v katerih so se verniki posve?ali pomo?i potrebnim in prispevali k rasti skupnega dobrega. Ljudska pobo?nost, procesije, karitativne dejavnosti bratov??in, skupna molitev svetega ro?nega venca in druge oblike pobo?nosti lahko spodbujajo to »konstruktivno dr?avljanstvo« kristjanov.
Hkrati pa se lahko verniki na podlagi tega poguma, ko si prizadevajo za dobro, znajdejo na skupni poti tudi z lai?nimi, civilnimi in politi?nimi ustanovami, da bi skupaj slu?ili vsakemu ?loveku, za?en?i z najmanj?imi, in slu?ili celostni ?love?ki rasti.
Od tod izvira potreba po razvoju koncepta lai?nosti, ki ni stati?en in nespremenljiv, ampak evolutiven in dinami?en, sposoben prilagajanja razli?nim in nepredvidenim situacijam ter spodbujanja stalnega sodelovanja med civilnimi in cerkvenimi oblastmi v dobro celotne skupnosti, pri ?emer vsaka ostaja v mejah svojih pristojnosti in prostora. Kot je zatrdil Benedikt XVI., zdrava lai?nost »pomeni osvoboditi religijo od te?e politike in slednjo obogatiti s prispevki vere, pri ?emer je treba ohraniti potrebno razdaljo, jasno razlikovanje in potrebno sodelovanje med njima. [...] Tak?na zdrava lai?nost zagotavlja, da lahko politika deluje, ne da bi instrumentalizirala religijo, in da lahko religija svobodno ?ivi, ne da bi jo obremenjevala politika, ki jo narekujejo interesi, ki v?asih ni v skladu z verskimi prepri?anji ali jim celo nasprotuje. Zato je zdrava lai?nost potrebna, celo nepogre?ljiva za obe« (, 29).
Na ta na?in se bo lahko brez predsodkov in na?elnega nasprotovanja sprostilo ve? energije in ve? sinergije v odprtem, odkritem in plodovitem dialogu.
Dragi bratje in sestre, ljudska pobo?nost, ki je na Korziki zelo globoko zakoreninjena, prina?a vrednote vere in hkrati izra?a obraz, zgodovino in kulturo narodov. Prav v tem prepletanju, brez zmede, se oblikuje stalni dialog med verskim in lai?nim svetom, med Cerkvijo ter civilnimi in politi?nimi ustanovami. Glede tega vpra?anja ste ?e dolgo na poti in ste kreposten zgled v osr?ju Evrope. Hodite naprej po tej poti! Mlade pa bi rad spodbudil, naj se ?e bolj dejavno vklju?ujejo v dru?beno in kulturno ?ivljenje, spodbujeni z najbolj zdravimi ideali in gore?im navdu?enjem nad skupnim dobrim. Prav tako pozivam pastirje in vernike, politike in vse, ki imajo javno odgovornost, naj vedno ostanejo blizu ljudem, prisluhnejo njihovim potrebam, razumejo njihovo trpljenje in razlagajo njihova upanja, kajti vsa avtoriteta raste le v bli?ini. Pastirji morajo imeti bli?ino: bli?ina z Bogom, bli?ina z drugimi pastirji, bli?ina z duhovniki, bli?ina z ljudstvom. To so pravi pastirji. Pastir, ki pa nima te bli?ine, niti do zgodovine in kulture, je preprosto »Monsieur l'Abbé«. Ni pastir. Razlikovati moramo med tema dvema na?inoma opravljanja pastoralne.
Upam, da vam bo kongres o ljudski pobo?nosti pomagal ponovno odkriti korenine va?e vere in vas spodbudil k obnovljenemu prizadevanju v Cerkvi in civilni dru?bi, v slu?bi evangelija in skupnega dobrega vseh dr?avljanov.
Marija, Mati Cerkve, naj vas spremlja in vam pomaga na va?i poti.
