Sveti o?e italijanskim bankam: Vzdr?ujte visoko raven socialne pravi?nosti
Vatican News
Pape? je spregovoril o mo?nostih in protislovjih dana?nje ekonomije in financ. Izpostavil je, da je »Cerkev pokazala posebno pozornost do izku?enj na podro?ju ban?ni?tva na ljudski ravni in v mnogih primerih so mo?ki in ?enske, ki so bili del cerkvene skupnosti, spodbujali in ustanovili zastavljalnice, banke, zadru?ne kreditne ustanove in pode?elske banke. Namen je bil vedno dati prilo?nosti tistim, ki jih sicer niso imeli.«
V prvi polovici 15. stoletja je fran?i?kanstvo z nastankom zastavljalnic konkretiziralo zelo pomembno idejo: »prisotnost revnih ljudi v mestu je znamenje socialne bolezni«. Banke in zastavljalnice so nudile posojila tistim, ki si jih niso mogli privo??iti, in mnogim dru?inam pomagali, da so se ponovno dvignile na noge ter se vklju?ile v gospodarske in dru?bene dejavnosti mesta.
Med 19. in 20. stoletjem, tudi po objavi okro?nice Rerum novarum pape?a Leona XIII., se je nekaj podobnega dogajalo tudi na italijanskem pode?elju. Na pobudo razsvetljenih duhovnikov in laikov se je razvila ekonomija, vezana na teritorij. Ban?na posojila so lahko podprla mnoge gospodarske dejavnosti, tako na podro?ju kmetijstva kot industrije in trgovine.
Poznati te dogodke nam pomaga razumeti protislovja dolo?enega na?ina ban?ni?tva in financ v dana?njem ?asu, je dejal pape?. »Na ?alost v globaliziranem svetu finance nimajo ve? obrazov in so se oddaljile od ?ivljenja ljudi. Ko je edino merilo dobi?ek, imamo negativne posledice za realno gospodarstvo. Obstajajo multinacionalke, ki svoje dejavnosti selijo v kraje, kjer je la?je izkori??ati delovno silo, zaradi ?esar so dru?ine in skupnosti v slab?em polo?aju, delovne ve??ine, ki so se razvijale desetletja, pa se izgubljajo. Obstaja financiranje, ki uporablja oderu?ka merila, ko daje prednost tistim, ki so ?e preskrbljeni, in izklju?uje tiste, ki so v te?avah in bi jih bilo treba podpreti s kreditom. Nevarnost, ki se pojavlja, je teritorialna oddaljenost. Gre za finance, ki zbirajo sredstva na enem mestu in jih prena?ajo na druga obmo?ja zgolj zato, da bi pove?ale lastne interese. Zato se ljudje po?utijo zapu??ene in izkori??ene. Ko finance teptajo ljudi, spodbujajo neenakost in se oddaljujejo od ?ivljenja ljudi, se izneverijo svojemu namenu. Postanejo necivilizirana ekonomija.«
Pape? je zatrdil, da »brez ustreznih finan?nih sistemov, ki so sposobni vklju?evanja in trajnosti, dejansko ne bi bilo celostnega ?love?kega razvoja«. Nalo?be in podpora za delo ne bi bili izvedljivi brez tipi?ne posredni?ke vloge bank in kreditov, ob potrebni preglednosti. Vsaki?, ko gospodarstvo in finance konkretno vplivajo na ozemlja, civilne in verske skupnosti ter dru?ine, je to blagoslov za vse. »Zdrave finance se ne sprevr?ejo v oderu?ke odnose, ?iste ?pekulacije in nalo?be, ki ?kodujejo okolju in spodbujajo vojne,« je poudaril.
Sveti o?e je ?e izpostavil, da imajo ban?ne institucije veliko odgovornost za spodbujanje vklju?ujo?ega razmi?ljanja in za podporo ekonomiji miru. Spomnil je, da je jubilej povezan z odpu??anjem dolgov. »To je pogoj za ustvarjanje upanja in prihodnosti v ?ivljenju mnogih ljudi, zlasti revnih. Spodbujam vas, da sejete zaupanje. Ne utrudite se spremljati in ohranjati visoko raven socialne pravi?nosti.« Sklenil je z besedami don Prima Mazzolarija, ki je zapisal: »Breme dneva je treba enakomerno porazdeliti na vsa ramena, ki ga lahko nosijo. To izhodi??no pravi?nost dose?emo z vzgojo vesti za globok in ob?utljiv ?ut za dru?beno odgovornost, tako da se izogibanje dol?nemu prispevanju z delom in trudom za skupno dobro dojema kot sramota in ga javno mnenje ocenjuje kot nepo?tenost.«
