Pape? Fran?i?ek: Sicilija potrebuje ljudi, ki z upanjem zrejo v prihodnost
Vatican News
Nadaljevati skupno pot
Pape? je spomnil na za?etke Teolo?kega ?tudija svetega Pavla ter dejal, da predstavlja prve sadove drugega vatikanskega koncila. Nastal je leta 1969, ko so se ?kofije vzhodne Sicilije odlo?ile ustanoviti osrednjo ustanovo za teolo?ko formacijo, ki se je s?asoma pokazala rodovitno za duhovnike, posve?ene osebe in laike. »Spodbujam vas, da nadaljujete to pot,« je dejal sveti o?e, »?e naprej hodite skupaj ter zagotavljajte ?iroko zastavljeno formacijo, ki je prodorna v cerkvenem in dru?benem ?ivljenju.«
Skupaj s Teolo?ko fakulteto v Palermu, ki so ji pridru?eni, je Teolo?ki ?tudij svetega Pavla zgled, ki spodbuja tudi druge Cerkve k skupni hoji na tem podro?ju. »Ko govorimo o ob?estvu, moramo namre? vklju?iti tudi odnos med formacijskimi strukturami, ki postanejo laboratoriji ob?estva in poslanstva, o?ivljeni s teolo?kim razmislekom,« pri ?emer je spomnil, da je nedavno zasedanje ?kofovske sinode izpostavilo sinodalno razse?nost teologov in teolo?kih ustanov.
Znamenje ?asa: vedno ve? ?tudentk
Poslanstvo teolo?kega ?tudija ne more zanemariti ozemlja, na katerem se nahaja, je nadaljeval pape?. »Tako ?e na svoji akademski poti – se je obrnil na zbrane – imate izku?njo eklezialnosti, ki vas postavlja ob bok drug drugemu, v raznolikosti poklicev in darov ter v iskanju novih poti evangelizacije. Tudi to je znamenje ?asa, ki ga je treba razumeti z modrostjo. Gre za slog soodgovornosti, za katerega se danes “urite” in ki bi se naj nadaljeval v ?ivljenju va?ih Cerkva ter vrednotil karizme vseh.«
Pape? je omenil, da se je z leti pove?alo ?tevilo ?tudentk, ki so sedaj vklju?ene v cerkvene skupnosti z nalogami pastoralne odgovornosti ter verskega in akademskega pou?evanja. »Tudi to je znamenje ?asa na ozemlju, kjer so bile ?enske pogosto razvrednotene v svoji dru?beni vlogi,« je dejal in spomnil, da je Sicilija domovina svetih mu?enk Agate in Lucije, ki sta bili »seme krepke vere, sposobne prenove in ustvarjanja vedno novih pri?evalcev, kot sta na primer v na?em ?asu bla?ena Giuseppe Puglisi in Rosario Livatino«.
Teolo?ka formacija v slu?bi ljudi, revnih in zadnjih
Sicilija ima veliko naravne in umetni?ke lepote, ?al pa – kot je zatrdil pape? Fran?i?ek – jih ogro?ata mafija in korupcija, ki ovirata razvoj in siroma?ita vire, zaradi ?esar so zlasti notranja obmo?ja obsojena na izseljevanje mladih. »Sicilija potrebuje mo?ke in ?enske, ki znajo z upanjem zreti v prihodnost in vzgajati nove generacije za svobodno in transparentno skrb za skupno dobro, da bi tako izkoreninili staro in novo rev??ino,« je poudaril in se obrnil zlasti na mlade, zbrane pri avdienci: »V Kristusu postanemo sposobni imeti odnose na zdrav in sre?en na?in ter tako graditi na tem svetu kraljestvo ljubezni in pravi?nosti. Na?e srce, zdru?eno s Kristusovim, je sposobno tega dru?benega ?ude?a« (, 28).
Izpostavil je, da sta kultura in formacija teolo?kega ?tudija v slu?bi ljudi, revnih in zadnjih. »Na va?em ozemlju, ki je bilo vedno kri?i??e narodov, pristajajo ?tevilni migranti, mnogi pa tudi ostanejo in se integrirajo. Pozivam vas, da ste gostoljubni in ustvarjalni v bratstvu. To prizadevanje bo rodovitnej?e, ?e boste znali vzpostaviti dialog s kulturami in verstvi drugih sredozemskih ljudstev, ki z upanjem zrejo v prihodnost. Prosim, ne uga?ajmo upanja revnih, tistih revnih, ki so migranti!«
Bodite misijonarji upanja
Sveti o?e je ?e spregovoril o bogatem odnosu Teolo?kega ?tudija z Univerzo v Kataniji, ki je najstarej?a kulturna ustanova na Siciliji in kjer se pou?uje tudi kr??ansko knji?evnost, pravo in bioetiko. »To sodelovanje vam zagotovo koristi, saj va? ?tudij in va?o prihodnost odpira za dialog, ki ga je treba vedno gojiti, da bi bolje razumeli svet, v katerem ?ivite, in inkulturirali vero. Po drugi strani pa ponuja rodoviten prispevek h kulturi va?ih ljudi, ki ga zaznamuje tragi?nost nekaterih ?ivljenjskih izku?enj.«
Pri tem je spomnil na velikane sicilijanske knji?evnosti, zlasti na Giovannija Vergo, ki v svojih romanih govori o »pora?encih«, ki se sprijaznijo z bole?ino in rev??ino. »V dialogu s to kulturo, ki se izra?a v ?tevilnih na?inih ?ivljenja in mi?ljenja, se nau?ite vna?ati upanje in predanost, imejte obilo upanja, ne prito?evanja in vdanosti, ampak upanja. Bodite misijonarji upanja.«
Nadaljevati pot vidne edinosti
Ob koncu govora je pape? spomnil na liturgi?ni spomin svetega Nikolaja, svetnika, ki povezuje Vzhod in Zahod. Je pastir Cerkve, ki nas spominja na nicejski koncil, ki se ga je udele?il in kjer je zagovarjal vero v Kristusovo bo?jo naravo. »Sprejmite poziv, ki sem ga izrekel ob prihajajo?i obletnici nicejskega koncila, da bo postal “povabilo vsem Cerkvam in cerkvenim skupnostim, naj nadaljujejo pot vidne edinosti” (, 17). Ne utrudimo se in i??imo ustrezne oblike, ki bodo v celoti ustrezale Jezusovi molitvi “da bi bili vsi eno” (Jn 17,21).«
