杏MAP导航

Vatican News

V pogovoru z Mario Bernardo Llorente, novinarko argentinske televizijske postaje »Canal Orbe 21« – pogovarjala sta se v Domu svete Marte  v Vatikanu kmalu po zaklju?ku sinode – je pape? obsodil hinav??ino, ko se na eni strani govori o miru, obenem pa se vlaga v oboro?evanje. Izrazil je zaskrbljenost zaradi »vsesplo?ne tendence po samouni?enju z vojnami« ter slabitve institucij. Pogovor se je dotaknil vrste tem, od nekaterih najbolj pere?ih svetovnih vpra?anj do pape?eve vizije vse bolj sinodalne Cerkve, v ospredju pa je bilo tudi upanje, ki je osrednja tema jubilejnega leta.

Vojna je poraz in zahteva takoj?nje ukrepanje

Sveti o?e je vojno ?e ve?krat ozna?il za »?love?ki poraz« ter opozoril na hipokrizijo dr?av, ki se zavzemajo za mir, hkrati pa imajo dobi?ek od trgovine z oro?jem. V ?tevilnih govorih in apelih je tudi obsodil nara??ajo?e ?tevilo konfliktov – zlasti v Ukrajini in Sveti de?eli – ter poudaril svoje trdno prepri?anje, da je mir mogo?e dose?i le s pristnim dialogom in spravo.

»Skrbi me, da ne?teto pozivov k miru s strani mednarodnih organizacij gre skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Obstaja temeljna hinav??ina: govorimo o miru, a se oboro?ujemo za vojno,« je dejal. Ponovno je opozoril na negativne posledice trgovine z oro?jem ter obsodil dejstvo, da »so ena najbolj donosnih nalo?b v Evropi tovarne oro?ja. Tako organiziramo mirovne konference in sre?anja, a ?e naprej proizvajamo oro?je za ubijanje.«

Univerzalna te?nja po samouni?enju

Pape? je posvaril pred splo?no te?njo po samouni?evanju ter potegnil vzporednico s svetopisemskim Babilonskim stolpom. Kot je dejal, ?love?tvo tvega podobno krhko in nevarno prihodnost, ?e bo nadaljevalo po sedanji poti. »Vojna v Sveti de?eli danes ni obi?ajna vojna, ki bi se odvijala v skladu z vojnimi pravili. To je nekaj stra?nega,« je dejal in obsodil konflikt v Ukrajini ter ponovil svoje prepri?anje, da so »mirovni sporazumi nujno potrebni«.

Sveti o?e je pritrdil, da so dana?nji konflikti kompleksni, ter kot vzroke za neu?inkovitost mednarodnih mehanizmov izpostavil »pomanjkanje osebne etike«, saj so sre?anja, ki se pripravljajo za dosego miru, namenjena lastnim interesom.

»Dialog je klju?nega pomena. ?e ni dialoga, ne bo miru. Prenehati moramo napadati drug drugega, prenehati uni?evati drug drugega in za?eti sodelovati med seboj. Mir dose?emo z dialogom,« je poudaril in opozoril, da si mora Evropska unija ?e naprej prizadevati za mir. Evropska unija »ne sme izgubiti neodvisnosti, ki jo ima pri tem vpra?anju. To je tisto, kar spodbuja njeno notranjo enotnost in iz ?esar ?rpa mo? za sodelovanje z zunanjim okoljem. Te institucije so sicer nekoliko oslabele, vendar imajo ?e vedno sposobnost spodbujanja dialoga,« je dejal pape?.

Boj proti polarizaciji in ekstremizmu

V svetu, ki ga vedno bolj polarizirajo ideologije, je sveti o?e pozval k ponovni osredoto?enosti na resnico in dialog. Posvaril je pred nevarnostmi zanikanja, ki ga je ozna?il za »samomorilskega«, ter voditelje pozval, naj se izvora konfliktov lotijo z iskrenostjo in poni?nostjo. »Zanikanje je vedno strupeno,« je dejal. »Ko ?lovek zanika resni?nost, zgodovino, konkretno situacijo, se ustreli v nogo. Le resni?nost bo pomagala najti izhod iz konflikta.«

Opredelil se je proti prepletanju religije z dr?avno politiko in opozoril, da tak?na zavezni?tva pogosto vodijo v nestrpnost in preganjanje. Kot pozitiven primer so?itja in dialoga je navedel Indonezijo, kjer so po njegovih besedah vedno obstajali dialog, spo?tovanje in sodelovanje med razli?nimi skupinami: »Nikjer nisem zasledil verskega preganjanja kristjanov. Prav tako ne obratno, s strani drugih religij. Obstaja so?itje, te dr?ave so zgled so?itja.«

Sinodalna Cerkev, dialog in poslu?anje

Pape? Fran?i?ek je spregovoril o zasedanju ?kofovske sinode, ki se je kon?ala oktobra letos, ter poudaril pomen tega mejnika v svojem pape?evanju. »Cerkev ni ve? usmerjena od zgoraj navzdol,« je pojasnil. »Ni ve? ?kofje, pape?, duhovniki, redovnice; imamo Cerkev od spodaj, ki se izra?a in ustvarja skupnost.«

Za Cerkev je pomembno, da se zna opravi?iti, prav tako pa je temeljno, da zna poslu?ati. Da bi razvila to sposobnost poslu?anja, je bila tudi sklicana sinoda o sinodalnosti, ki »obsega probleme ?love?tva in Cerkve v dana?njem ?asu ter jih posku?a dolgoro?no re?iti z dialogom«. Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki uspeva v harmoniji sredi kaosa in jo vodi Sveti Duh. »Klju?na beseda je harmonija,« je dejal in spomnil na binko?tno jutro, ko je Sveti Duh iz kaosa ustvaril harmonijo.«

Pape? je tudi ponovno poudaril odprtost Cerkve za vse in dejal: »Ko smo enkrat notri, skupaj razlo?ujemo. Nih?e od nas v Cerkvi ni svetnik. Vsi smo gre?niki in Cerkev nam pomaga presegati na?e pomanjkljivosti.«

Odpu??anje v sredi??u jubileja 2025

Ko se Cerkev pripravlja na jubilej 2025 pod geslom »Romarji upanja«, je pape? Fran?i?ek izpostavil preobrazbeno mo? odpu??anja in jubilej opisal kot prilo?nost za osebno in skupnostno prenovo.

»Bog se nikoli ne naveli?a odpu??ati; mi smo tisti, ki se naveli?amo prositi za odpu??anje,« je spomnil in dodal, da pri jubileju ne gre za verski turizem, ampak za globoko, osebno potovanje k ozdravitvi in prenovi. »Da bi dejansko do?iveli jubilej, mora priti od znotraj in na nek na?in nekoliko urediti mojo osebno zgodovino. V tem smislu je to trenutek odpu??anja, veselja, ponovne ureditve ?tevilnih osebnih in dru?benih stvari,« je pojasnil.

Sodelovanje z mladimi in izobra?evanje

Sveti o?e je poudaril pomen sodelovanja z mladimi, ki mora biti ustvarjalno. Povedal je, da so karitativna dela, kot je prina?anje hrane brezdomcem, med mladimi prostovoljci spodbudila notranjo pot vere. »?e pred mlade postavite nek izziv, bodo tako rasli. ?e jim ne damo izziva in jim ne pomagamo, da bi se z njim soo?ili, bodo kar naprej kro?ili okoli nesmislov.«

Pape? Fran?i?ek je ob dru?benih in kulturnih izzivih, s katerimi se danes soo?ajo mladi, posvaril pred vplivom organizacij, ki ?irijo ideolo?ko togost, ki po njegovih besedah lahko izkrivlja ?lovekovo sposobnost za ljubezen in odnose.

Glede izobra?evanja pa je obsodil vsesplo?no kr?enje prora?una in ga ozna?il za »na?rtovan samomor dr?ave«. »Izobra?evanje je hrana, je hrana za du?o, um in duha,« je poudaril in kritiziral vlade in sisteme, ki omejujejo dostop do izobra?evanja, zaradi ?esar imajo »le otroci bogatih dostop do vi?je izobrazbe«. ?ola je kot drugi dom, je dodal, in univerze so temeljnega pomena. »Dr?ava mora svojim univerzam zagotoviti sredstva, da bodo lahko ustvarile nove mo?gane prihodnosti.«

Nevarnost umetne inteligence

Spregovoril je ?e o vpra?anju umetne inteligence, ki zagotovo ni brez tveganja: »Umetna inteligenca je izziv: ali se z njo soo?imo ali pa nas bo po?rla. Z njo se je treba soo?iti s ?love?kimi merili.«

Vizija Cerkve v prihodnosti

Na vpra?anje, kak?na je njegova vizija Cerkve v prihodnosti, je sveti o?e odgovoril: »Mislim, da je Cerkev ?e dobro zasnovana, in sicer po Bo?ji intuiciji, po Svetem Duhu, ki jo vodi, in po odlo?itvah, ki jih Cerkev sprejema.« Dodal je, da si predstavlja Cerkev, v katero so »laiki zelo vklju?eni«. ?upnija mora biti skupnost, ki sodeluje z duhovnikom in skupaj i??e pot. »Dialog je zelo pomemben,« je zatrdil in dodal, da bo v tej dinamiki Cerkev ?e naprej rasla.