杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek

Homilija

»Veseli se, polna milosti« (Lk 1,28). S tem pozdravom angel v skromni hi?i v Nazaretu Mariji razkrije skrivnost njenega brezmade?nega Srca, ki je od spo?etja »odporno na vsak made? izvirnega greha« (Bl. Pij IX., apostolska konstitucija Ineffabilis Deus, 8. december 1854). Na veliko na?inov, z besedami in podobami, so kristjani skozi stoletja sku?ali predstaviti ta dar, pri ?emer so poudarjali milost in sladkost v zna?ilnostih »bla?ene med vsemi ?enami« (prim. Lk 1,42), s telesnimi zna?ilnostmi in kategorijami najrazli?nej?ih etni?nih skupin in kultur.

In dejansko nam Bo?ja Mati – kot je opazil sveti Pavel VI. – ka?e, »kar imamo vsi globoko v srcu: pristno podobo ?love?kosti [...] nedol?no, sveto, [...] ker je njeno bitje vsa harmonija, odkritost, preprostost; da tak?na je Marija, vsa prosojna, prijazna, popolna; je vsa lepota« (Homilija na praznik brezmade?nega spo?etja, 8. december 1963).

Zato se za trenutek ustavimo in jo, to lepoto, zrimo v lu?i Bo?je Besede v treh vidikih Marijinega ?ivljenja, zaradi katerih nam je blizu in znana. Kateri so ti vidiki? Marija je h?era, Marija je nevesta in Marija je mati.

Najprej si oglejmo Brezmade?no kot h?er. Sveta besedila ne govorijo o njenem otro?tvu. Namesto tega nam jo evangelij, ko vstopi na prizori??e zgodovine, predstavi kot mlado dekle, bogato z vero, poni?no in preprosto. Ona je »devica« (prim. Lk 1,27), v katere pogledu se zrcali O?etova ljubezen in v katere ?istem Srcu sta zastonjskost in hvale?nost barva in vonj svetosti. Tu se nam Marija prika?e lepa kot cvet, ki je neopa?eno rasel in je kon?no pripravljen zacveteti v podaritvi samega sebe. Marijino ?ivljenje je namre? nenehno podarjanje sebe.

Kar nas pripelje do druge razse?nosti njene lepote: lepote neveste, to je tiste, ki jo je Bog izbral za spremljevalko svojega na?rta zveli?anja (prim. 2. vatikanski koncil, Dogmati?na konstitucija LG 61). Koncil pravi takole: Bog je izbral Marijo, izbral je ?eno za spremljevalko svojega na?rta zveli?anja. Brez ?ene ni zveli?anja, ker je tudi Cerkev ?enska. In ona odgovori »da« z besedami: »Glej, Gospodova slu?abnica sem« (Lk 1,38). »Slu?abnica« ne v smislu »zasu?njene« in »poni?ane«, ampak osebe, ki se ji »zaupa«, ki se jo »ceni« in ji Gospod zaupa najdra?je zaklade in najpomembnej?a poslanstva. Njena lepota, ki je tako ve?plastna kot lepota diamanta, razkriva nov obraz: zvestobo, lojalnost in skrb, ki so zna?ilne za vzajemno ljubezen zakoncev. Tako kot je ?elel sveti Janez Pavel II. zapisati, da je Brezmade?na »sprejela izvolitev za Mater Bo?jega Sina, saj jo vodi zakonska ljubezen, ki 'posveti' ?love?ko osebo v celoti Bogu« (Okro?nica Redemptoris Mater, 39).

Tako pridemo do tretje razse?nosti. Katera je tretja razse?nost Marijine lepote: razse?nost matere. To je najpogostej?i na?in, s katerim jo upodabljamo: z otrokom Jezusom v naro?ju ali v jaslicah, sklonjeno nad Bo?jim Sinom, ki le?i v jaslih (prim. Lk 2,7). Vedno je prisotna ob svojem Sinu v vseh ?ivljenjskih okoli??inah: blizu v svoji skrbi in skrita v svoji poni?nosti; kot v Kani, kjer posreduje za nevesto in ?enina (prim. Jn 2,3-5), ali v Kafarnaumu, kjer je pohvaljena zaradi poslu?anja Bo?je Besede (prim. Lk 11,27-28), ali kon?no ob vzno?ju kri?a, kot mama obsojenca, kjer nam jo Jezus sam izro?i za mater (prim. Jn 19,25-27). Tu je Brezmade?na lepa v svoji rodovitnosti, to je v tem, da zna umreti, da bi dala ?ivljenje, da pozabi nase, da bi skrbela za tiste, ki se je majhni in neza??iteni oklepajo.

Vse to je zaprto v ?isto Marijino srce, brez greha, poslu?no delovanju Svetega Duha (prim. sv. Janez Pavel II., Okro?nica Redemptoris Mater, 13), pripravljeno, da Bogu iz ljubezni posodi »popolno poslu?nost razuma in volje« (2. vat. koncil, Dogm. konst. DV 5; prim. DF 3).

Vendar bi tvegali, ?e bi mislili, da gre za oddaljeno, previsoko, nedosegljivo lepoto. To ne dr?i. Dejansko jo tudi mi prejmemo kot dar v krstu, ko smo osvobojeni greha in postanemo Bo?ji otroci. In z njo nam je zaupan klic, da jo kot Devica gojimo s sinovsko, poro?no in materinsko ljubeznijo, hvale?ni pri sprejemanju in velikodu?ni pri dajanju, mo?ki in ?enske, zaznamovani s »hvala« in »da«, izre?enima z besedami, predvsem pa z ?ivljenjem. Zelo lepo je naleteti na mo?e in ?ene, ki s svojim ?ivljenje izrekajo: »hvala in »da« in ki so pripravljeni narediti prostor Gospodu v svojih projektih in z materinsko ne?nostjo sprejeti vse brate in sestre, ki jih sre?ujemo na svoji poti. Brezmade?na torej ni mit, abstraktna doktrina ali nemogo? ideal. Brezmade?na je predlog lepega in konkretnega projekta, v celoti uresni?enega modela na?e ?love?kosti, s katerim lahko po Bo?ji milosti vsi prispevamo k spreminjanju na?ega sveta na bolje.

Na ?alost okoli sebe vidimo, kako predrznost prvega greha, da bi bili »kakor Bog« (prim. 1 Mz 3,1-6), ?e vedno rani ?love?tvo in kako ta domneva samozadostnosti ne ustvarja ne ljubezni ne sre?e. Tisti, ki kot dose?ek povzdiguje zavra?anje vsake trdne in trajne vezi, pravzaprav ne daje svobode. Tisti, ki o?etom in materam jemljejo spo?tovanje, tisti, ki no?ejo otrok, tisti, ki imajo druge za predmete ali nadlogo, tisti, ki menijo, da je podelitev izguba, solidarnost pa osiroma?enje, ne ?irijo veselja ali prihodnosti. Kaj pomagajo denar v banki, udobje v stanovanju, la?ni »stiki« virtualnega sveta, ?e srca ostajajo hladna, prazna, zaprta? Kak?en smisel ima visoka finan?na rast privilegiranih dr?av, ?e polovica sveta umira od lakote in vojn, drugi pa to ravnodu?no opazujejo? Kak?en smisel ima potovanje po svetu, ?e je vsako sre?anje zreducirano na ?ustvo trenutka, na fotografijo, ki se je ?ez nekaj dni ali mesecev nih?e ne bo spomnil?

Bratje in sestre, danes se oziramo k Mariji Brezmade?ni in jo prosimo, naj nas njeno Srce, polno ljubezni, osvoji, naj nas spreobrne in iz nas naredi skupnost, v kateri so sinovstvo, poro?enost in materinstvo pravilo in merilo ?ivljenja: v kateri so dru?ine zdru?ene, zakonci si delijo vse, o?etje in matere so z vsem telesom prisotni v bli?ini svojih otrok in otroci gledajo o?ete. To je lepota, o kateri nam govori Brezmade?na, to je »lepota, ki re?uje svet« in pred katero ho?emo tudi mi odgovoriti Gospodu kot Marija: »Tukaj sem [...], naj se mi zgodi po tvoji besedi« (Lk 1,38).

To evharistijo obhajamo skupaj z novimi kardinali. To so bratje, ki sem jih prosil, naj mi pomagajo v pastoralni slu?bi vesoljne Cerkve. Prihajajo z razli?nih koncev sveta, nosilci so ene Modrosti z mnogimi obli?ji, da bi prispevali k rasti in ?irjenju Bo?jega kraljestva. Na poseben na?in jih izro?imo pripro?nji Zveli?arjeve Matere.