杏MAP导航

Vatican News

Pape? se v sporo?ilu, ki ga je v njegovem imenu prebral nad?kof Edgar Peña Parra z dr?avnega tajni?tva, naslanja na besedila svetega Manuela Gonzáleza Garcíe. Znan je kot »?kof zapu??enega tabernaklja«, sicer pa rojen leta 1877 ravno v Sevilli, ki jo pape? opi?e kot »zibelko svetnikov in naroda, ki gore?e ?ivi izraze svoje vere, tako da so postali sestavni del njegovega dru?benega tkiva«.

Tri izzive – u?inkovitost evangelizacije, lepoto pri?evanja in skrito dejavno ljubezen –pape? Fran?i?ek preoblikuje v pro?nje Bogu: »O?eta prosimo za evangelizacijsko u?inkovitost na?ih prizadevanj, Sina za lepoto na?ega ?ivljenjskega pri?evanja, Svetega Duha pa za srce, polno skrite ljubezni, ki nam omogo?a, da se pribli?amo ljudem, ?etudi v ti?ini.«

»Na?e ?ivljenje je romanje, neprekinjena postaja pokore,« zapi?e pape? in spomni na svetega Manuela Gonzáleza (1877-1940), ki je ?ivljenje opisal kot »potovanje tja in nazaj«: potovanje, ki se v eno smer za?ne s Kristusom in kon?a z ljudmi, nazaj pa se za?ne z ljudmi in kon?a s Kristusom.  »Evangelizacijska u?inkovitost va?ega predloga je v tem, da se rodi iz Kristusa, iz vere, prejete v dru?ini; iz izku?nje ?ivljenja in delitve te vere v bratov??ini; iz tega, da skupaj s svojimi duhovniki greste iz ?upnije, iz svoje naslovne cerkve proti sveti cerkvi katedrali, skupaj z drugimi bratov??inami, ter tako poka?ete, da ste ljudstvo na poti k Bogu.«

Pape? lepoto pove?e z razli?nostjo in zdru?enostjo: »vsi razli?ni in vsi zdru?eni«. »Kako ganljivo je videti otroke v otro?kih obla?ilih, ki opravljajo naloge najmlaj?ih: nosijo vodo, nosijo kadilnice, se po?utijo pomembne zaradi tega, kar po?nejo, in hkrati hrepenijo po tem, da bi lahko zrasli in se oblekli v obla?ila odraslih, da bi lahko nosili kri?, da bi se lahko postavili pod pla?? svoje presvete Matere. Lepota te razli?nosti je tudi ?ola, je pot: sveti Manuel je za?el s plesom seise pred prestolom Corpus Domini in mu posvetil vse svoje ?ivljenje kot ?kof in svetnik.«

Po drugi strani pa je lepota vidna »v popolni povezanosti, ki je posledica zdru?itve mnogih posebnosti, slu?b in del«, ki se med seboj prepletajo prek prizadevanja in potrpe?ljivosti. »Predvsem Kristusova lepota je tista, ki nas vabi, ki nas kli?e, da bi bili bratje in sestre, ter nas spodbuja, da Kristusa ponesemo na ulice, da ga odnesemo med ljudi, da bi vsi lahko ob?udovali njegovo lepoto. Kak?no veselje je videti procesijo, ki hodi v ritmu tihe molitve, ki preveva srca tistih, ki jo vidijo. Ne glede na to, ali nekdo nosi kri? ali ga samo spremlja, ali nosi spokorno obla?ilo ali ro?ni venec, gre za isto gore?nost, isto ljubezen, note iste partiture, ki ?ele skupaj sestavljajo hvalnico.«

Kot je zapisal sveti Manuel, ljudje jo?ejo s Kristusom, ki jo?e, spremljajo zapu??enega Kristusa, »nori so od ljubezni do Boga«. Ljudje so »la?ni resnice, ljubezni, dobrega, pravi?nosti, nebes, in morda – ne da bi se tega zavedali – la?ni so Boga in solza njegovega srca«, ki nas ne morejo pustiti ravnodu?nih. Pape? Fran?i?ek nadaljuje: »Na?a imaginarna postaja pokore nadaljuje svojo pot v sveto katedralno cerkev, vse do tabernaklja, kjer nas pri?akuje Gospod; njemu izro?imo ta srca, da bi Bog O?e dal rasti semenu, ki smo ga posku?ali posaditi. Ta ?ivi Kruh je edini, ki lahko pote?i lakoto na?e dru?be, Kruh, ki se je rodil, da bi se daroval, da bi se zau?il, in ki nas z oltarja kli?e, naj se z Njim pogovarjamo, da bi bil na?a tola?ba in na? po?itek.«

»Kot ljudstvo na poti, v skoraj voja?kem redu, bodisi da nosimo njegov kri? bodisi da smo pod pla??em njegove bla?ene Matere, ?utimo, da smo Bo?je polje, seme kraljestva, in v njegovi navzo?nosti se vra?amo v svoje domove, da bi ?e naprej iz?arevali to veselje, to lepoto, to prekipevajo?o ljubezen, ki jo posredujemo svojim otrokom, dru?inam, prijateljem in sosedom. V tem intimnem trenutku prosimo Jezusa, naj jim da mo?, da se nam pridru?ijo na tem romanju, v procesiji in ?ivljenju; skupaj bomo ?e naprej prina?ali Kristusa, ga prina?ali na ulice, da bi vstopil v vsa srca.«

Sveti o?e sklene s poudarkom na socialnem delu Cerkve, lai?nem prizadevanju za preoblikovanje sveta, potrebi po tem, da bi Bo?jo ne?nost pribli?ali ljudem, ki trpijo v telesu in du?i. O tem govori tudi sveti Manuel, kajti nalo?iti si Kristusa med procesijo, vsak dan sprejeti kri?, ki nam ga ponuja Gospod, ali pa si na ramena nalo?iti brata, ki ga sre?amo na poti, kot bi to storil Dobri pastir, je ista skrita ljubezen, ki jo najdemo v tabernaklju. »To je ljubezen, ki jo jemljemo od Kristusa in prina?amo ljudem, ki jo skupaj z ljudmi prina?amo nazaj h Kristusu na nenehnem potovanju tja in nazaj, ki oblikuje na?e zemeljsko ?ivljenje. To naj bo na?a ?elja in na?a pro?nja pred trikrat svetim Bogom,« zapi?e pape?.