杏MAP导航

Dati ?ivljenje za svoje prijatelje

Tema simpozija so bile Jezusove besede iz Janezovega evangelija: »Nih?e nima ve?je ljubezni, kakor je ta, da dá ?ivljenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). »Gre za besedo, ki vedno vliva tola?bo in upanje,« je dejal sveti o?e na za?etku govora. »Na ve?er zadnje ve?erje Gospod govori o darovanju samega sebe, ki se bo izpolnilo na kri?u. Le ljubezen lahko da smisel kri?u: ljubezen, ki je tako velika, da vzame nase vse grehe in jih odpusti, vstopi v na?e trpljenje in nam da mo?, da ga prena?amo, vstopi celo v smrt, da bi jo premagala in nas re?ila. V Kristusovem kri?u je vsa Bo?ja ljubezen, v njem je njegovo neizmerno usmiljenje.«

Mo? Bo?je ljubezni

»Da bi bili svetniki ni dovolj le ?love?ki trud ali osebno prizadevanje za ?rtvovanje in odrekanje. Predvsem je treba dopustiti, da nas preobrazi mo? Bo?je ljubezni, ki je ve?ja od nas in nas naredi sposobne ljubiti celo bolj, kot smo mislili, da smo sposobni.« Pape? je dodal, da ni naklju?je, da drugi vatikanski koncil v zvezi z univerzalno poklicanostjo k svetosti govori o »polnosti kr??anskega ?ivljenja« in »popolnosti ljubezni«, ki je sposobna spodbujati »v sami zemeljski dru?bi bolj ?love?ki ?ivljenjski ton« (Lumen gentium, 40). Ta perspektiva osvetljuje tudi delo za zadeve svetnikov, kar je pape? imenoval »dragoceno slu?enje, ki ga nudi Cerkev, da ji nikoli ne bi manjkalo znamenje ?ivete in vedno aktualne svetosti«.

Mu?eni?tvo in darovanje ?ivljenja

Med simpozijem se je razpravljalo o dveh oblikah kanonizirane svetosti: mu?eni?tvu in darovanju ?ivljenja. »Verniki v Jezusa so ?e od nekdaj visoko cenili tiste, ki so svojo ljubezen do Kristusa in Cerkve pla?ali osebno, s svojim ?ivljenjem. Njihovi grobovi so postali kraji ?a??enja in molitve. Na dan njihovega rojstva v nebesa so se zbirali, da bi okrepili vezi bratstva, ki v Vstalem Kristusu presega meje smrti, pa naj bo ?e tako krvava in bole?a.«

Kot je pojasnil Fran?i?ek, »v mu?encu najdemo zna?ilnosti popolnega u?enca, ki je posnemal Kristusa, ko je zanikal samega sebe in vzel svoj kri? ter s svojo ljubeznijo vsem pokazal odre?ujo?o mo? svojega kri?a«.

Trije temeljni elementi mu?eni?tva

Na podro?ju postopkov za svetnike je Cerkev opredelila tri temeljne elemente mu?eni?tva, ki so vedno veljavni. »Mu?enec je kristjan, ki – prvi? – da ne bi zanikal svoje vere, zavestno utrpi nasilno in prezgodnjo smrt; drugi?, uboj stori preganjalec, ki ga ?ene sovra?tvo do vere ali druge z njo povezane kreposti; tretji?, ?rtev prevzame nepri?akovano dr?o ljubezni, potrpe?ljivosti in krotkosti po zgledu kri?anega Jezusa. V razli?nih obdobjih se ne spreminja pojem mu?eni?tva, temve? konkretni na?ini, kako se zgodi v danem zgodovinskem kontekstu.«

Tudi danes veliko mu?encev

Pape? je izpostavil, da je tudi danes v mnogih delih sveta veliko mu?encev, ki dajejo svoja ?ivljenja za Kristusa. »V mnogih primerih so kristjani preganjani, ker zaradi vere v Boga branijo pravi?nost, resnico, mir in dostojanstvo ljudi. To za tiste, ki preu?ujejo razli?ne dogodke mu?eni?tva, pomeni, da – kot je u?il Pij XII. – v?asih moralna gotovost izhaja le iz ?tevilnih namigov in dokazov, ki posamezno niso vredni utemeljitve prave gotovosti, in ?ele kot celota ?loveku z zdravo presojo ne pu??ajo ve? nobenega razumnega dvoma.«

Komisija za nove mu?ence

V je sveti o?e zapisal, da nam najbolj prepri?ljivo pri?evanje upanja ponujajo mu?enci. In zato je v okviru Dikasterija za zadeve svetnikov ?elel ustanoviti Komisijo za nove mu?ence – pri?evalce vere, ki bi na na?in, druga?en od obravnave postopkov za mu?eni?tvo, »zbirala spomin na tiste, ki so se tudi znotraj drugih kr??anskih veroizpovedi znali odpovedati ?ivljenju, da ne bi izdali Gospoda«.

Maiorem hac dilectionem

11. julija 2017 je pape? Fran?i?ek podpisal motuproprij Maiorem hac dilectionem o darovanju ?ivljenja, s katerim je ?elel izraziti »skupni ?ut vernega Bo?jega ljudstva glede pri?evanja o svetosti tistih, ki so, spodbujeni s Kristusovo ljubeznijo, prostovoljno ponudili svoje ?ivljenje in sprejeli gotovo in hitro smrt«. »Ker je ?lo za opredelitev nove poti za postopke za beatifikacijo in kanonizacijo, sem dolo?il, da mora obstajati povezava med darovanjem ?ivljenja in prezgodnjo smrtjo, da je Bo?ji slu?abnik vsaj v obi?ajni meri uresni?eval kr??anske kreposti in da so ga zlasti po smrti obdajali sluh svetosti in znamenja svetosti.«

Za darovanje ?ivljenja, v katerem manjka lik preganjalca, je zna?ilno, da »obstaja zunanje stanje, ki ga je mogo?e objektivno oceniti, v katerega se je Kristusov u?enec prostovoljno postavil in ki vodi v smrt«. Tudi v izrednem pri?evanju te vrste svetosti »zasije lepota kr??anskega ?ivljenja, ki se zna darovati brez mere, kakor Jezus na kri?u«.

Pape? je zbrane na avdienci spodbudil, naj z navdu?enjem in velikodu?nostjo ?e naprej opravljajo svoje delo za zadeve svetnikov ter jih izro?il pripro?nji Device Marije in vseh Kristusovih pri?evalcev, katerih imena so zapisana v knjigi ?ivljenja.