杏MAP导航

Vatican News

Sveti o?e se je navzo?im najprej zahvalil za njihovo poslanstvo v Cerkvi ter poudaril, da so pri?evalci Bo?je ne?nosti in usmiljenja do tistih, ki ju najbolj potrebujejo. V svojem nagovoru je spomnil na njihovega ustanovitelja Gabriela Rosseta, ki je umrl pred petdesetimi leti. Po besedah svetega o?eta je imel »globoko so?utje do trpljenja bratov; prisluhnil je kriku ubogih in ni obrnil stran glave ali zaprl o?i. Odgovoril je z vero in pogumom, na konkreten na?in, tako da je ustanovil Dom za brezdomce Notre-Dame«.

»V ubogih je znal prepoznati Kristusovo navzo?nost, so na?i bratje. Vedno si zapomnimo: "V vsakem od teh 'najmanj?ih' je prisoten sam Kristus. Njegovo meso spet postaja vidno kot mu?eno, ranjeno, bi?ano, shirano, preganjano telo … da bi ga mi prepoznali, se ga dotaknili in mu skrbno pomagali" (Misericordiae Vultus, 15). Dotakniti se ubogega, mu pomagati, je v Cerkvi zakramental. Danes vi nadaljujete delo Gabriela Rosseta. Tudi vi ste obrtniki Bo?jega usmiljenja in so?utja: ko spremljate brezdomce, dajete konkretno obli?je evangeliju ljubezni. Ko jim nudite zavetje, obrok, nasmeh, ko iztegnete roke brez strahu, da bi jih umazali, jim povrnete dostojanstvo in va?a zavzetost se dotakne srca na?ega sveta, ki je pogosto brezbri?en.«

Pape? je zatem dejal, da je Rosset ?elel, da bi bilo njihovo poslanstvo pod budnim o?esom Kristusove Matere; Matere, ki ne preneha bedeti nad vsemi tistimi, ki trpijo na telesu in srcu. »Mislim, da je to temeljnega pomena, saj Sveto pismo pravi, da je usmiljenje tesno povezano z materino notranjostjo (prim. Poslanica za postni ?as 2016, 1). Usmiljenje in so?utje, bratstvo in odprtost, iztegnjena roka in zavra?anje kulture odmetavanja: v teh konkretnih gestah ljubezni Cerkev postaja ?ivo znamenje Bo?je ne?nosti do vseh svojih otrok. Vabim vas, da zrete Devico Marijo, popolno podobo Cerkve, ona razsvetljuje va?e slu?enje najbolj ubogim med ubogimi.

Rad premi?ljujem o Mariji brezdomcev kot o Devici usmiljenja, ki na ?iroko odpira svoje roke, da bi sprejela vsakogar, saj ima vsakdo mesto poleg Marije, poleg Kristusa. Ne boji se razprostreti svojega pla??a, da bi ga naredila za zavetje pred de?jem in ?go?im ognjem sonca. Podarja najdragocenej?e, kar ima, to je Jezusa, in dovoli ubogim, da se ji ?im bolj pribli?ajo, da bi iz njenih iztegnjenih rok prejeli ne?nost in olaj?anje. Vstopite v njeno ?olo. Marija je najprej ?ena notranjega ?ivljenja: v svojem srcu premi?ljuje in ohranja Bo?jo besedo, ki vodi vsako njeno dejanje. Prav tako je ?ena, ki je odprta, razpolo?ljiva za Bo?ja presene?enja. Zato bdi in hodi. Marija odgovarja na potrebe ranljivih bratov in sester, predvsem pa vnaprej vidi njihove potrebe: kot v Kani, kjer ve, da je zmanjkalo vina. Svojega Sina spremlja na poti vse do Kalvarije; ne boji se dotakniti trpljenja sveta, ko ga ob vzno?ju kri?a sprejme v svoje naro?je.«

Ob koncu govora je sveti o?e navzo?im dejal, da so za mnoge ljudi ?iva podoba tega materinskega so?utja. »S svojo prisotnostjo in poslu?anjem dokazujete, da Marija in Jezus nikoli ne prenehata hoditi s svojimi brati, s tistimi, ki so prepogosto pozabljeni. Opravljajte svoje slu?enje z mo?jo ljubezni. Dovolite mnogim mo?kim in ?enskam, da ponovno najdejo svoje dostojanstvo in upanje, tudi sredi preizku?enj.«