Sveti o?e: Knji?nice naj bodo kraji miru, oaze sre?evanja in svobodne razprave
Vatican News
Sveti o?e je na za?etku govora izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, da se Vatikanska apostolska knji?nica vedno bolj odpira za svet, znamenje ?esar je tudi sedanji simpozij v Vatikanu, ki so se ga med drugim udele?ili predstavniki triindvajsetih knji?nic po svetu. »Vatikanska knji?nica je ?elela vzpostaviti dialog s prijateljskimi in sorodnimi ustanovami o nekaterih klju?nih to?kah in pripravila ?tudijska sre?anja, za katere upam, da se bodo nadaljevala v znamenju vzajemne obogatitve,« je dejal pape?.
Ta dialog, ki bo potekal o konkretnih in natan?no dolo?enih temah, bo vsem pomagal bolje razviti formativni in kulturni potencial sodelujo?ih knji?nic v dana?njem ?asu. »Knji?nice so namre? poklicane, da dedi??ino preteklosti posredujejo na na?in, ki je smiseln za nove generacije, ki ?ivijo potopljene v teko?o kulturo in zato potrebujejo trdno, formativno, prijazno in vklju?ujo?e okolje, da bi lahko oblikovale nove sinteze, ki bodo znale vklju?iti sedanjost in z upanjem gledati v prihodnost. Va?e poslanstvo je zares vznemirljivo.«
Pape? knji?ni?ar
Fran?i?ek je spomnil na pape?a Pija XI., ki ga nekateri imenujejo tudi »pape? knji?ni?ar«. Najprej je vodil Ambrozijansko knji?nico v Milanu, zatem pa tudi Vatikansko apostolsko knji?nico.
»Bil je aktiven in konkreten ?lovek, radoveden na podro?ju znanosti in mno?i?nih medijev, ki je spodbujal pomen knji?nic v izjemno te?kem zgodovinskem obdobju med obema svetovnima vojnama. Medtem ko se je evropska kultura izrodila v med seboj nasprotne si ideologije, je pape? Vatikanski knji?nici dodal nove prostore; spodbujal je sistemati?no katalogizacijo; odprl je ?olo s prakso za knji?ni?arje. Pod njegovo za??ito je knji?nica postala varen kraj za ?tevilne u?enjake, tudi za tiste, ki so jih preganjali totalitarni re?imi, ki jim je pape? vedno odlo?no nasprotoval.«
Delo knji?ni?arjev in tehnologija
»Pij XI. nam daje misliti o iznajdljivosti, pogumu in konkretnosti dela, ki ga je opravil. Danes se soo?amo z enako odlo?ilnimi kulturnimi in dru?benimi izzivi, ki jih je treba obravnavati s potrebno posodobitvijo,« je zatrdil pape? Fran?i?ek in dodal, da je tehnologija mo?no spremenila delo knji?ni?arjev, saj je postalo bolj raznoliko in hitrej?e.
»Komunikacijska sredstva in informacijski viri so odprli poti, ki si jih pred nekaj leti ?e ni bilo mogo?e predstavljati. Sistemi za preu?evanje, katalogizacijo in uporabo knji?ni?nih virov so se pomno?ili. Vse to prina?a ?tevilne prednosti, pa tudi nekatera tveganja: velike podatkovne zbirke so bogati rudniki, vendar je te?ko nadzorovati njihovo kakovost.«
Nevarnost intelektualne in kulturne rev??ine
Zaradi visokih stro?kov hranjenja papirnih zbirk, zlasti starodavnih, lahko le nekaj dr?av na svetu ponudi dolo?ene svetovalne in raziskovalne storitve. ?ibkej?i narodi tako niso izpostavljeni le materialni, temve? tudi intelektualni in kulturni rev??ini. Po pape?evih besedah je najhuj?a nevarnost to, da bo »svetovna vojna po ko??kih« upo?asnila napredek; da bo »zelo drago oro?je kulturo oropalo sredstev, ki jih potrebuje za ?irjenje«; da bodo konflikti »?tudentom prepre?ili u?enje in raziskovanje ter uni?ili ?ole, univerze in izobra?evalne projekte«.
Za??ititi dedi??ino in spodbujati znanje
Mnoge kulturne institucije so se pred vojnim nasiljem in plenjenjem zna?le neza??itene, kar se je v preteklosti zgodilo ?e velikokrat. »Prizadevajmo si, da se to ne bo nikoli ve? zgodilo,« je pozval sveti o?e, »na spopad civilizacij, ideolo?ki kolonializem in brisanje spomina se odzovimo s skrbjo za kulturo. Stra?no bi bilo, ?e bi poleg ?tevilnih pregrad med dr?avami postavili tudi virtualne zidove. V tem pogledu imate knji?ni?arji pomembno vlogo ne le pri za??iti zgodovinske dedi??ine, temve? tudi pri spodbujanju znanja. Spodbujam vas, da si ?e naprej prizadevate za to, da bodo va?e ustanove kraji miru, oaze sre?evanja in svobodne razprave.«
?tiri na?ela
V podporo pri tem prizadevanju je pape? Fran?i?ek zbranim ?elel ponuditi ?tiri na?ela, o katerih govori tudi v apostolski spodbudi (prim. 222-237): ?as je pomembnej?i kakor prostor, edinost je nad sporom, resni?nost je pomembnej?a od ideje in celota je nad delom.
Prvo na?elo: ?as je pomembnej?i kakor prostor. »Vi varujete ogromne zakladnice znanja: naj postanejo kraji, kjer je ?as namenja razmisleku, kjer se ?lovek odpira duhovni in transcendentni razse?nosti. Tako boste spodbujali dolgoro?ne ?tudije brez obsedenosti s takoj?njimi rezultati, v ti?ini in meditaciji pa vlagali v rast novega humanizma.«
Drugo na?elo: edinost je nad sporom. »Pri akademskem raziskovanju se neizogibno pojavljajo polemike, ki jih je treba voditi v okviru resne razprave, da ne bi pri?lo do izigravanja. Knji?nice morajo biti odprte za vsa podro?ja znanja in pri?ati o ob?estvu namer med razli?nimi pogledi.«
Tretje na?elo: resni?nost je pomembnej?a od ideje. »Dobro je, da konkretnost izbir in pozornost do resni?nosti rasteta v tesnem stiku s kriti?nim in spekulativnim pristopom, da bi se izognili vsakr?nemu napa?nemu nasprotju med mislijo in izku?njo, med dejstvi in na?eli, med prakso in teorijo. Obstaja primat realnosti, ki ga mora razmi?ljanje vedno spo?tovati, ?e ?eli iskreno iskati resnico.«
?etrto na?elo: celota je nad delom. »Poklicani smo, da uravnovesimo napetosti med lokalnim in globalnim, pri tam pa ne pozabimo, da nih?e ni izoliran individuum, ampak je vsak posameznik oseba, ki ?ivi dru?bene vezi in mre?e, v katerih odgovorno sodeluje.«
Pape? je zbrane spodbudil, naj se ne bojijo kompleksnosti sveta, v katerem so poklicani delovati: »Naj to, kar ste med seboj podelili, pomaga, da bodo v va?ih knji?nicah rasli modri pismouki, ki jih bo Gospod pohvalil, saj bodo znali iz svoje zakladnice prina?ati nove in stare stvari za dobro vseh (prim. Mt 13,52).«
