Sporo?ilo svetega o?eta patriarhu Bartolomeju ob prazniku svetega Andreja
Vatican News, pape? Fran?i?ek
Kardinala Kocha sta spremljala predstojnika Dikasterija, msgr. Flavio Pace, tajnik, in msgr. Andrea Palmieri, podtajnik. Apostolski nuncij v Tur?iji, nad?kof Marek Solczyński, se je pridru?il Istanbulu.
Delegacija Svetega sede?a se je udele?ila slovesne Bo?anske liturgije, ki jo je vodil ekumenski patriarh Njegova svetost Bartolomej, v patriarhalni cerkvi Svetega Jurija v Phanarju ter imela sre?anje s patriarhom in pogovore s komisijo Sinoda, pristojno za odnose s Katoli?ko Cerkvijo.
Sporo?ilo svetega o?eta Fran?i?ka
njegovi Svetosti Bartolomeju,
carigrajskemu nad?kofu in ekumenskemu patriarhu
Va?a svetost, ljubljeni brat v Kristusu.
Bogoslu?ni spomin apostola Andreja, zavetnika Konstantinopelskega ekumenskega patriarhata, mi ponuja primerno prilo?nost, da v imenu celotne Katoli?ke Cerkve in v svojem imenu izrazim iskrene dobre ?elje Va?i svetosti, ?lanom Svetega sinoda, duhov??ini, menihom in vsem vernikom, zbranim v patriarhalni stolnici svetega Jurija v Phanarju. Poleg tega po?iljam zagotovilo svoje gore?e molitve, da vam Bog O?e, vir vsakega daru, podeli obilne nebe?ke blagoslove na pripro?njo svetega Andreja, prvega med poklicanimi in brata svetega Petra. Delegacija, ki sem jo poslal tudi letos, ka?e bratsko naklonjenost in globoko spo?tovanje, ki ga ?e naprej gojim do Va?e Svetosti in do Cerkve, ki je zaupana Va?i pastoralni oskrbi.
Ravno pred dnevi, 21. novembra, je minilo ?estdeset let od razglasitve dekreta Unitatis Redintegratio, ki je zaznamoval uradni vstop Katoli?ke Cerkve v ekumensko gibanje. Ta pomemben dokument drugega vatikanskega koncila je odprl pot dialogu z drugimi Cerkvami. Na? dialog s pravoslavno Cerkvijo je bil in je ?e posebej ploden. Prvi izmed dose?enih sadov je prav gotovo prenovljeno bratstvo, ki ga danes ?e posebej intenzivno do?ivljamo, in za to se zahvaljujem vsemogo?nemu Bogu O?etu. Toda tisto, kar Unitatis redintegratio postavlja kot kon?ni cilj dialoga, polnega ob?estva med vsemi kristjani, soudele?be v enem evharisti?nem kelihu, ?e ni uresni?eno niti z na?imi pravoslavnimi brati in sestrami. To ni presenetljivo, saj delitve, ki segajo v tiso?letje, ni mogo?e re?iti v nekaj desetletjih. Obenem pa ima, kot trdijo nekateri teologi, cilj ponovne vzpostavitve polnega ob?estva nesporno eshatolo?ko razse?nost, saj pot do enosti sovpada s potjo zveli?anja, ki je ?e bila dana v Jezusu Kristusu, in katere bo Cerkev v polnosti dele?na ?ele ob koncu ?asov. To ne pomeni, da bi morali izgubiti izpred o?i kon?ni cilj, po katerem vsi hrepenimo, niti ne smemo izgubiti upanja, da bo to enost mogo?e dose?i v teku zgodovine in v razumnem ?asu. Katoli?ani in pravoslavni ne smemo nikoli nehati moliti in delati skupaj, da bi bili pripravljeni sprejeti bo?anski dar enosti.
Nepreklicno zavezanost Katoli?ke Cerkve poti dialoga je ponovno potrdilo nedavno redno zasedanje ?kofovske sinode, ki je potekala v Vatikanu od 2. do 27. oktobra 2024. Spodbuda za ponovno uresni?evanje sinodalnosti v Katoli?ki Cerkvi bo zagotovo spodbujala odnose med Katoli?ko Cerkvijo in Pravoslavno Cerkvijo, ki je vedno ohranila to konstitutivno cerkveno razse?nost ?ivo. Poleg konkretnih odlo?itev, ki bodo izhajale iz dela zasedanja, je v teh dneh ?lo za do?iveto vzdu?je pristnega in odkritega dialoga. V svetu, ki ga razdirajo nasprotja in polarizacije, so udele?enci sinode, kljub temu, da prihajajo iz zelo razli?nih okolij, znali prisluhniti drug drugemu brez sodbe ali obsojanja. Poslu?anje brez obsojanja bi moralo biti tudi na?in, kako katoli?ani in pravoslavni nadaljujejo svojo pot k enosti. Posebej me veseli, da so v sinodalnem procesu dejavno sodelovali tudi predstavniki drugih Cerkva, med njimi metropolit Job iz Pizidije, delegat carigrajskega ekumenskega patriarha. Njegova navzo?nost in marljivo delo je bilo obogatitev za vse in oprijemljiv znak va?e pozornosti in podpore, ki ste jo vedno namenili sinodalnemu procesu.
Va?a svetost, skoraj?nja 1700. obletnica prvega nicejskega cerkvenega zbora bo ?e ena prilo?nost za pri?evanje rasto?ega ob?estva, ki ?e obstaja med vsemi, ki so kr??eni v imenu O?eta in Sina in Svetega Duha. Ve?krat sem ?e izrazil ?eljo, da bi ta dogodek lahko praznovali skupaj z vami, in se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se ?e lotili dela, da bi to omogo?ili. Ta obletnica ne bo zadevala le starodavnih sede?ev, ki so dejavno sodelovali na koncilu, ampak vse kristjane, ki svojo vero ?e naprej izpovedujejo po besedah ??nicejsko-carigrajske veroizpovedi. Spomin na ta pomemben dogodek bo zagotovo utrdil ?e obstoje?e vezi in spodbudil vse Cerkve k prenovljenemu pri?evanju v dana?njem svetu. ?iveto bratstvo in pri?evanje kristjanov bosta tudi sporo?ilo za na? svet, ki ga pestijo vojne in nasilje. V zvezi s tem se voljno pridru?ujem va?i molitvi, da bi zavladal mir v Ukrajini, Palestini, Izraelu in Libanonu ter v vseh tistih regijah, kjer se bije, kar sem pogosto imenoval »svetovna vojna po ko??kih«.
S temi ob?utji, Va?a svetost, obnavljam svoje prisr?ne dobre ?elje. Izro?am Vas pripro?nji svetih bratov Petra in Andreja, izmenjujem z vami bratski objem v Kristusu, na?em Gospodu.
Rim, Sveti Janez v Lateranu, 30. november 2024.
Fran?i?ek
