杏MAP导航

Vatican News

To bo prvi jubilej, ki ga bo zaznamoval prihod novih tehnologij in bo potekal sredi podnebnih razmer, kakr?ne trenutno do?ivljamo. Vsak dan vidimo, kako nas na? skupni dom poziva, naj prenehamo z na?inom ?ivljenja, ki planet sili, da gre prek njegovih meja in povzro?a erozijo tal, izginjanje polj, ?irjenje pu??av, kisanje morij ter vse mo?nej?e nevihte in druge intenzivne podnebne pojave. Krik zemlje nas vpra?uje. V Svetem pismu je bilo Bo?je ljudstvo v ?asu jubileja povabljeno, naj po?iva od obi?ajnega dela, da bi omogo?ilo zemlji, da se obnovi, in svetu, da se zaradi upada obi?ajne potro?nje ponovno uredi. Spomnimo se besed, ki jih je Bog rekel Mojzesu na gori Sinaj: »To bo za vas jubilej in vsak se bo vrnil k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini. Petdeseto leto bo za vas jubilej. Ne boste sejali in tega, kar samo zraste, ne boste ?eli, ne trgali v neobrezanem vinogradu. To je namre? jubilej, svet bo za vas. Jedli boste, kar zraste samo od sebe na polju (3 Mz 25,10-12).«

Poklicani smo k pravi?nemu in trajnostnemu na?inu ?ivljenja, ki zemlji omogo?a po?itek, ki si ga zaslu?i, ter zadostna sredstva za pre?ivetje za vse, ki ne uni?uje ekosistemov, ki nas ohranjajo.
?e pred pandemijo se nam je zdelo potrebno, da je treba »razmisliti o na?ih na?inih ?ivljenja in o tem, kako so na?e vsakodnevne odlo?itve glede hrane, potro?nje, potovanj, uporabe vode, energije in ?tevilnih materialnih dobrin pogosto nepremi?ljene in ?kodljive« (Sporo?ilo za svetovni dan molitve za skrb za stvarstva, 1. september 2019). Zdaj dodajamo potrebo po razmisleku, ki vklju?uje tudi prihodnost novih tehnologij ter kak?ne odlo?itve bomo kot ?love?tvo sprejeli, da te ne bodo nezdru?ljive s svetom bratstva in upanja.

Poklicani smo, da izstopimo iz svojega obmo?ja udobja ter predlagamo ustvarjalne re?itve in alternative, da bi planet ostal primeren za bivanje in da na? obstoj na zemlji ne bi bil ogro?en.
Novi problemi zahtevajo nove re?itve.
Razmi?ljati moramo o eti?nih dilemah, ki jih postavlja vseprisotna uporaba tehnologije, in se sklicevati na celostno znanje ter tako prepre?iti, da bi ?e naprej vladala tehnokratska paradigma.
Naj bo dostojanstvo vsakega mo?kega in ?enske na?a osrednja skrb pri oblikovanju prihodnosti, iz katere nih?e ne bo izklju?en.

Ne gre ve? samo za to, da zagotovimo nadaljevanje ?love?ke vrste na vse bolj ogro?enem planetu, temve? za to, da bo to ?ivljenje vedno spo?tovano. In ?e se ob okoljskem vpra?anju nismo znali pravo?asno odzvati, lahko to storimo spri?o tega, kar velja za eno najglobljih preobrazb v novej?i zgodovini ?love?tva, to je prodor umetne inteligence na vsa podro?ja na?ega vsakdanjega ?ivljenja.
Od tukaj tudi poziv, naj bomo romarji upanja.

V?e? mi je podoba romarja, »tistega, ki izstopi iz sredi??a in je tako sposoben prese?nosti. Izstopi iz sebe, odpre se novemu obzorju, in ko se vrne domov, ni ve? isti in tudi njegov dom ne bo ve? isti« (»Ritorniamo a sognare«, Piemme, 2020).

Poleg tega pot romarja ni individualni, temve? skupnostni dogodek, zaznamuje odtis nara??ajo?e dinami?nosti, ki vedno boljte?i h kri?u, ki nam vedno ponuja gotovost prisotnosti in varnost upanja. Odpraviti se na pot »je zna?ilno za tiste, ki se i??ejo smisel ?ivljenja« ().

Upanje je na?e sidro in na?e jadro. Dopustimo, naj nas ponese, da se bomo opravili na romanje k izgradnji tistega bolj bratskega sveta, o katerem sanjamo; kjer dostojanstvo ?loveka prevlada nad vsemi razdeljenostmi in je v harmoniji z materjo zemljo.