Pape? krvodajalcem: Zastonjsko dejanje, ki premaguje meje in ru?i ovire
Vatican News
Pape? je v svojem govoru razmi?ljal o treh vidikih, povezanih s krvodajalstvom: veselje, pri?evanje in solidarnost.
»Prvi: veselje. Veselje in pozitivnost sta pogosti zna?ilnosti v prostovoljskih krogih in na splo?no med ljudmi, ki se zavzemajo za dobro drugih. To se ?uti tudi tukaj med vami in ni naklju?je. Darovati z ljubeznijo namre? prina?a veselje. To je rekel sam Jezus: "Ve?ja sre?a je dajati kot prejemati" (prim. Apd 20,35). Razlog je v tem, da smo "bili ustvarjeni […], da bi darovali ljubezen, da bi bila ljubezen navdih za vsako na?o dejavnost" (Benedikt XVI., Pozdrav mladim v Westminstrski katedrali, 18. september 2010). Dar daje veselje, saj se v njem vse na?e ?ivljenje spremeni in zacveti, ko vstopa v svetlo dinamiko evangelija, v katerem vse najde svoj smisel in polnost v ljubezni. Vi zastonjsko dajete drugim pomemben del sebe, svojo kri, in gotovo poznate sre?o, ki prihaja iz podelitve.«
Drugi vidik, o katerem je spregovoril sveti o?e, je bil pri?evanje. »V svetu, ki je onesna?en z individualizmom in ki v drugem pogosto vidi bolj sovra?nika, proti kateremu se je treba boriti, kot brata, s katerim se je treba sre?ati, je va?a nesebi?na in anonimna gesta znamenje, ki premaguje brezbri?nost in osamljenost, premaguje meje in ru?i ovire. Darovalec ne ve, komu bo namenjena njegova kri, prav tako prejemnik transfuzije obi?ajno ne ve, kdo je njegov dobrotnik. In kri sama je v svojih ?ivljenjskih funkcijah zgovoren simbol: ne ozira se na barvo ko?e niti na etni?no ali versko pripadnost prejemnika, ampak poni?no vstopi, kamor lahko, in ko te?e po ?ilah, posku?a dose?i vsak del organizma, da bi mu prinesla energijo. Tako deluje ljubezen. In v tem smislu je pomenljiva gesta iztegnjene roke, ki je potrebna v trenutku darovanja krvi. Zelo je podobna Jezusovi med pasijonom, ko je prostovoljno razprl svoje telo na kri?u. Gre za gesto, ki govori o Bogu in nas spominja, da "evangelizacijsko poslanstvo Cerkve poteka prek ljubezni" (prim. Janez Pavel II., Homilija med beatifikacijo matere Terezije iz Kalkute, 19. oktober 2003).«
Tretja beseda, ob kateri je razmi?ljal pape? Fran?i?ek, pa je bila solidarnost. »Kdor sledi krvi, pride do srca, fizi?no, pa tudi duhovno: pride do "zdru?itvenega sredi??a [...] osebe" (Okro?nica Dilexit nos, 55), kjer se sre?ata "samovrednotenje in odprtost za druge" (prav tam, 18); na najodli?nej?i kraj sprave in edinosti. In v zvezi s tem bi vas rad povabil, da bi darovanje krvi ?iveli ne samo kot dejanje ?love?ke velikodu?nosti, ampak tudi kot pot duhovne rasti na poti solidarnosti, ki zdru?uje v Kristusu, kot dar Gospodu usmiljenja, ki se poistoveti s trpe?imi (prim. Janez Pavel II., Nagovor udele?encem solidarnostnega pohoda voditeljev Zdru?enja italijanskih krvodajalcev in darovalcev organov, 2. avgust 1984). Slediti krvi, da bi dosegli srce – ne pozabite tega, kri dose?e srce –, oziroma da bi vedno bolj objeli vsakega mo?kega in vsako ?ensko, ki ju sre?ate, v eno samo ljubezen.«
