Pape? kanonistom: Poklicani ste ljubiti pravi?nost, ljubezen in resnico
Vatican News
Udele?enci ?tudijskega sre?anja so se posvetili pravno-pastoralnim izzivom, ki so povezani z zakonsko zvezo in dru?ino. Gre za »prostrano, kompleksno in delikatno apostolsko podro?je, ki mu je treba posvetiti energijo in navdu?enje z namenom spodbujanja evangelija dru?ine in ?ivljenja«, kot je dejal pape? Fran?i?ek na za?etku govora.
Sicer pa je najprej navedel za?etek okro?nice Benedikta XVI. Ljubezen v resnici: »Ljubezen v resnici, o kateri je s svojim ?ivljenjem, predvsem pa s svojo smrtjo in vstajenjem pri?eval Jezus Kristus, je poglavitna gonilna sila vsakega ?loveka in vsega ?love?tva za dosego resni?nega napredka. Ljubezen – caritas – je edinstvena mo?, ki ljudi priganja, da si pogumno in velikodu?no prizadevajo za pravi?nost in mir. Je mo?, ki izvira iz Boga, ve?ne ljubezni in popolne resnice« (Ljubezen v resnici, 1).
Gre za besede, ki predstavljajo dru?beni nauk Cerkve z vidika odnosa med ljubeznijo in pravi?nostjo, ter odnosa obeh z resnico. Veljajo za celotno podro?je civilne dru?be, ?e posebej pa so relevantne pri obravnavi odnosov med verniki ter med verniki in pastirji znotraj Bo?jega ljudstva. Kot je zatrdil Fran?i?ek, je zato ustrezno opredeliti poslanstvo sodi??a rimske rote kot slu?be pravi?nosti in ljubezni v resnici, ta opis pa je mogo?e raz?iriti tudi na vsa cerkvena sodi??a.
Ljubiti pravi?nost, ljubezen in resnico
Sveti o?e je izpostavil, da je bistvo sporo?ila, ki ga ?eli dati zbranim pri avdienci, naslednje: »Poklicani ste ljubiti pravi?nost, ljubezen in resnico ter si vsak dan prizadevati, da jih uresni?ujete pri svojem delu kot kanonisti in pri vseh nalogah, ki jih opravljate v slu?enju vernikom. Gre za to, da ljubite vse tri komponente hkrati, saj gredo skupaj, in ?e eno zanemarite, druge izgubijo svojo pristnost. Na? vzornik je namre? Jezus Kristus, ki je Resnica ter je pravi?en in usmiljen.«
Pravi?nost in ljubezen do drugih
»Ne pravi?nost brez ljubezni, ne ljubezen brez pravi?nosti,« je nadaljeval in pojasnil, da je pravi?nost »izredno pomembna kardinalna krepost, ki vodi v to, da vsakemu dá, kar mu po pravici pripada«. In to krepost je seveda »treba ?iveti tudi znotraj Cerkve«. A kot je dodal, »v nobeni ?love?ki skupnosti, ?e manj pa v Cerkvi, spo?tovanje pravic ni dovolj«. Treba je iti ?e dlje ter si z zagonom ljubezni prizadevati za dobro drugega. Poudaril je, da je tudi pri opravljanju pravnih dol?nosti »treba z ljudmi ravnati ne le v skladu s pravi?nostjo, ki je neizogibna, ampak tudi in predvsem z ljubeznijo«. Nikoli naj ne pozabijo, da morajo tisti, ki se obrnejo nanje, vedno »sre?ati obli?je na?e Matere, svete Cerkve, ki ne?no ljubi vse svoje otroke«.
Na ta na?in se bodo izognili hladni pravi?nosti, ki je zgolj porazdelitvena in torej brez usmiljenja, pri ?emer je Fran?i?ek navedel okro?nico Vsi smo bratje: »Ljudje lahko razvijajo nekatere dr?e, ki predstavljajo moralne vrednote: pogum, zmernost, marljivost in druge kreposti. A ?e ?elimo dejanja razli?nih moralnih kreposti primerno uravnati, je treba upo?tevati tudi, v kak?ni meri udejanjajo dinamiko odprtosti in povezovanja z drugimi ljudmi. Tak?na dinamika je ljubezen do drugega, ki jo vliva Bog. Sicer bi morda imeli le navideznost kreposti, ki sploh ne bi bile sposobne oblikovati skupnega ?ivljenja« (, 91).
Prav tako ni mogo?e govoriti o ljubezni brez pravi?nosti in zato je pape? spodbudil, naj gojijo svojo pravno ob?utljivost, ki se je ne razume zgolj kot izpolnjevanje formalnosti, ampak kot »ob?utljivo prepoznavanje tega, kar je dejanska pravica osebe v Cerkvi. Njeno neskon?no dostojanstvo je treba v odnosih znotraj Cerkve zgledno spo?tovati.«
Strah pred pravi?nostjo
Sveti o?e je izpostavil, da je treba tudi odpraviti nepotrebne strahove, kot je »strah pred pravi?nostjo«, ki pravzaprav izhaja iz »napa?nega pojmovanja pravi?nosti, ki se jo razume kot sebi?no in potencialno konfliktno zahtevo«. »Bistvo pravi?nosti je nekaj povsem drugega: je izvrstna altruisti?na krepost, ki stremi k dobremu drugega. ?e torej ta drugi lahko in v?asih mora zahtevati, da se spo?tuje njegova pravica, to predpostavlja objektivnost tega, kar mu pripada. Kot delavci za pravi?nost imate zelo pomembno nalogo, da pomagate ugotoviti, kak?ne so pravice in dol?nosti vernikov in kako jih je treba varovati, tudi s sodnimi postopki, ki so zelo potrebni, kadar je to potrebno za dobro Cerkve in vseh njenih ?lanov.«
Strah pred ljubeznijo in usmiljenjem
Poleg »strahu pred pravi?nostjo« pa je treba prese?i tudi »strah pred ljubeznijo in usmiljenjem«. Ljubezen ne odpravi pravi?nosti in ne relativizira pravil. V imenu ljubezni ne moremo zanemariti tega, kar je dol?nost pravi?nosti. Usmiljenje ne odpravlja pravi?nosti, ampak ?loveka spodbuja, da jo ?ivi ?e bolj rahlo?utno kot sad so?utja pred trpljenjem druge osebe. »Nosilna preklada, ki dr?i pokonci ?ivljenje Cerkve, je usmiljenje. Vse njeno pastoralno delovanje bi moralo biti ovito v ne?nost, s katero naj se obra?a na vernike; ni? od njenega oznanila in njenega pri?evanja svetu ne sme pogre?ati usmiljenja. Verodostojnost Cerkve hodi po poti usmiljene in so?utne ljubezni« (, 10).
Harmonija med ljubeznijo in pravi?nostjo
»Harmonija med ljubeznijo in pravi?nostjo se ka?e v njunem skupnem sklicevanju na resnico. Resni?na ljubezen in resni?na pravi?nost: to je o?arljivo obzorje in privla?en izziv va?ega cerkvenega slu?enja,« je dejal pape? in ponovno navedel okro?nico Benedikta XVI. Ljubezen v resnici.
»Ljubezen blesti in jo lahko pristno ?ivimo samo v resnici. Resnica je lu?, ki daje ljubezni smisel in vrednost. To je hkrati lu? razuma in vere, po kateri razumnost prihaja do naravne resnice in nadnaravne ljubezni: v njej dojema pomen podaritve, sprejemanja in ob?estvenosti. Brez resnice zdrkne ljubezen v sentimentalizem. Ljubezen postaja prazna lupina, ki jo je treba samovoljno napolniti. V kulturi brez resnice je ljubezen usodno tveganje« (Ljubezen v resnici, 3).
Pustite se pritegniti upanju
Pape? Fran?i?ek je zbranim pri avdienci zagotovil, da jim Cerkev zelo zaupa kot »delavcem pravi?nosti in ljubezni v resnici«, ter jih povabil, naj je ozra?je njihovega dela napolnjeno z upanjem, ki je v sredi??u prihajajo?ega svetega leta.
Sklenil je s spodbudo iz bule o napovedi rednega svetega leta 2025: »?e sedaj se pustimo pritegniti upanju in dovolimo, da po nas postane nalezljivo za tiste, ki si ga ?elijo. Naj jim na?e ?ivljenje govori: “Upaj v Gospoda, bodi pogumen, tvoje srce naj se okrepi, upaj v Gospoda” (Ps 27,14). Naj mo? upanja napolni na?o sedanjost v zaupnem pri?akovanju drugega prihoda Gospoda Jezusa Kristusa, ki mu gre hvala in slava sedaj in v prihodnjih vekih« (, 25).
