杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek

GOVOR SVETEGA O?ETA FRAN?I?KA
ob ?tirideset letnici
Pogodbe o miru in prijateljstvu med Argentino in ?ilom

Gospodje ministri, eminence, ekscelence, ?lani diplomatskega zbora, gospe in gospodje!
Vesel sem, da vas lahko sprejmem ob ?tirideset letnici Pogodbe o miru in prijateljstvu med Argentino in ?ilom, ki je kon?ala dolgoletni ozemeljski spor med dvema dr?avama. To je vesel spomin na tista intenzivna pogajanja, ki so se s pape?kim posredovanjem izognila oboro?enemu spopadu, ki je bil na tem, da bi dva bratska naroda zoperstavil med seboj, in so se kon?ala z dostojno, razumno in pravi?no re?itvijo.

Veleposlani?tvoma ?ila in Argentine se zahvaljujem za to spominsko pobudo. Pozdravljam navzo?e delegacije in oblasti, pa tudi predstavnike posrednikov, ki so sodelovali pri tem dogodku.

Spominskemu slavju sem hotel dati poseben poudarek tudi z navzo?nostjo gospodov kardinalov in diplomatskega zbora – iz srca se jim zahvaljujem – tako zaradi same obletnice kakor tudi, da bi v tem trenutku svetu poslali ponoven poziv k miru in dialogu. Tako prizadevnost, ki je vklju?evala obe dr?avi med dolgimi in te?avnimi pogajanji, kakor tudi sad miru in prijateljstva, namre? predstavljajo zgled za posnemanje.

Leta 2009 sem v predgovoru h knjigi pokojnega ?kofa Carmela Juana Giaquinta na temo Pogodbe o miru in prijateljstvu[1] zapisal: »Pogodba je bila mogo?a s posredovanjem pape?a Janeza Pavla II. in zaupanjem na?ega ljudstva in oblasti. Toda kako je pri?lo do pape?kega posredovanja? […] Na prvem mestu je bila molitev na?ih ljudi, ki sovra?ijo vojno. […] Ko je bilo dose?eno pomirjujo?e posredovanje pape?a Janeza Pavla II., na bo?i? 1978, se prizadevanja obeh ?kofov niso prenehala. Brez vme?avanja v posredovanje, ki je bila izklju?na dejavnost pape?a ter argentinske in ?ilske vlade, je bilo treba pape?ko posredovanje gojiti, vzdr?evati in braniti pred ?tevilnimi zunanjimi nevarnostmi, da se je novembra 1984 uresni?ilo, prakti?no ?est let po za?etku.« [2]

Sv. Janez Pavel II. je ?e od prvih dni svojega pape?evanja skrbel in si prizadeval ne le, da bi se izognili temu, da bi se spor med Argentino in ?ilom »izrodil v nesre?en oboro?en spopad, ampak tudi da bi na?el na?in za dokon?no re?itev tega spora.[3] Potem ko je prejel pro?njo obeh vlad, skupaj s konkretnimi in zahtevnimi zavezami, je pape? sprejel posredovanje z namenom, da svetuje in predlaga »pravi?no ter nepristransko in zato ?astno re?itev.«[4] Med posredovanjem je pape? izrazil svoj namen s temi besedami: »Da se po dobri volji obeh strani najde zadovoljiva re?itev, ki temelji na pravi?nosti in mednarodnem pravu, ki izklju?uje uporabo sile.«[5] Danes ?ivimo to, kar pomeni ?alostna uporaba sile.

Naslov Pogodba med Argentino in ?ilom jo opredeljuje z dvema besedama: mir in prijateljstvo. Malo se zadr?imo pri njiju.

Prva: mir. Ob podpisu Pogodbe 2. maja 1985 je Janez Pavel II. izrazil svoje veselje, ker se – kot je dejal – »mir utrjuje in to na tak na?in, da lahko upravi?eno daje utemeljeno upanje na njegovo trajnost.«[6] Ta dar miru – je poudaril pape? – pa bi vendar zahteval vsakdanji napor, da bi ga obvarovali pred ovirami, ki bi lahko nasprotovale in za spodbujanje vsega, kar bi ga lahko obogatilo. Pogodba namre? nudi primerna sredstva za doseganje dvojnega namena, tako glede tega, kar se nana?a na preseganje morebitnih razhajanj, kakor glede pospe?evanja »harmoni?nega prijateljstva s sodelovanjem na vseh podro?jih, ki je namenjeno tesnej?emu povezovanju obeh narodov.«[7] Zato ta zgled celovite in dokon?ne re?itve spora z miroljubnimi sredstvi zaslu?i, da ga ponovno predlo?imo sedanji svetovni situaciji, v kateri se ?tevilni konflikti nadaljujejo in se zaostrujejo, brez u?inkovite volje, da bi jih re?ili z absolutnim izklju?evanjem uporabe sile ali z gro?njo njene uporabe. In to sedaj ?ivimo na precej tragi?en na?in.

Druga beseda: prijateljstvo. »Ko pihajo ledeni vetrovi vojne, ki se zdru?ujejo s ponavljajo?imi pojavi krivice, nasilja in neenakosti, pa tudi resne podnebne razmere ter edinstvena antropolo?ka sprememba, je nujno, da se ustavimo in se vpra?amo: je karkoli, za kar je vredno ?iveti in upati?«[8] Upore, napore in padce namre? lahko razumemo kot klic k premisleku, da bi se srce odprlo sre?anju z Bogom, da bi se vsak zavedal samega sebe, bli?njega in stvarnosti. Ne pozabimo na na?e stanje »bera?ev«, mi smo pravi bera?i.  Poklicani smo, da postanemo »Bera?i bistvenega«, tega, kar daje smisel na?emu ?ivljenju. »Tako odkrivamo, da vrednota ?love?kega bivanja ni v stvareh, v dose?enih uspehih, v tekmovanju, ampak predvsem v tistem odnosu ljubezni, ki nas podpira, ko na?o pot zakorenini v zaupanju in v upanju. Bratje in sestre, gre za prijateljstvo z Bogom, ki potem odseva v vseh drugih ?love?kih odnosih, da bi polo?ili temelje veselju, ki nikoli ne mine.«[9]

Pred nekaj tedni so ob ?tirideseti letnici argentinski in ?ilski ?kofje podpisali novo izjavo, v kateri so spomnili, kako je Pogodba »prepre?ila vojno med bratskima narodoma«.[10] ?kofje obeh dr?av se zahvaljujejo Bogu, ker sta s tem dogovorom prevladala dialog in mir. Isto?asno so izrazili svojo hvale?nost sv. Janezu Pavlu II., ki je ponudil svoje posredovanje med dvema dr?avama, posredovanje, ki sta ga izvajala kardinala Antonio Samorè in Agostino Casaroli, dva velikana.

?utenje ?ilskih in argentinskih ?kofov sprejemam za svoje in se zahvaljujem Bogu, da nas je obvaroval in re?il pred vojno! Skupaj s kardinali in ?kofi obeh dr?av smo hvale?ni za mir in sodelovanje med obema narodoma v zaupanju, da se ta pot lahko ?e poglobi v dobro obeh ljudstev. ?elim si, da bi duh sre?anja in sloge med narodi v Latinski Ameriki in po vsem svetu, ki si ?eli miru, lahko spodbudil mno?enje pobud in usklajenih politik, za razre?itev ?tevilnih dru?benih in okoljskih kriz, ki zadevajo prebivalstvo po vseh celinah, predvsem pa ?kodujejo najbolj ubogim.

Ob 25-letnici Pogodbe, 28. novembra 2009, je tukaj v Vatikanu potekala spominska prireditev, ki sta ji pove?ala veljavo obiska argentinske predsednice gospe Cristine Fernández Kirchner, in ?ila gospe Michelle Bachelet. Ob tej prilo?nosti je pape? Benedikt XVI. poudaril, da ?ile in Argentina nista samo sosednji dr?avi, ampak sta veliko ve?. »To sta dva bratska naroda s skupno poklicanostjo bratstva, spo?tovanja in prijateljstva, ki je v veliki meri sad katoli?kega izro?ila, ki je v temelju njune zgodovine ter njune bogate kulturne in duhovne dedi??ine.«[11]

Sedaj, po ?tiridesetih letih, obnavljamo svojo hvale?nost za napore vseh ljudi, ki so v vladah in diplomatskih delegacijah obeh dr?av pozitivno prispevali k nadaljevanju te poti miroljubne re?itve ter tako uresni?ili hrepenenje po miru argentinskega in ?ilskega ljudstva. Pogodba o miru in prijateljstvu, kakor je ?e povedal pape? Benedikt, »je svetal zgled mo?i ?love?kega duha in volje po miru ob barbarstvu in nesmiselnosti nasilja in vojne kot sredstva za re?evanje razhajanj.«[12] Gre za bolj kot kdaj koli prej aktualen zgled, kako je potrebno »v vsakem trenutku s trdno voljo in do skrajnih posledic vztrajati pri iskanju re?itev sporov z resni?no ?eljo po dialogu in dogovoru, s potrpe?ljivimi pogajanji in potrebnimi zavezami, vedno pa ob upo?tevanju pravi?nih zahtev in zakonitih interesov vseh.«[13]

V zvezi s tem ne morem, da ne bi omenil ?tevilnih oboro?enih spopadov, ki potekajo, in jih ?e vedno ni mogo?e pogasiti kljub temu, da predstavljajo zelo bole?e raztrganine za dr?ave v vojni in za celotno ?love?ko dru?ino. In tukaj ?elim izpostaviti hinav??ino govorjenja o miru in igranja z vojno. V nekaterih dr?avah, kjer se veliko govori o miru, se najve? obnesejo nalo?be v tovarne oro?ja. Ta hinav??ina nas vedno vodi v neuspeh. Neuspeh bratstva, neuspeh miru. Bog ?eli, da mednarodna skupnost z dialogom dose?e mo? prava, saj mora biti dialog du?a mednarodne skupnosti.[14] Omenim le dva neuspeha dana?njega ?love?tva: Ukrajino in Palestino, kjer ljudje trpijo, kjer arogantnost zavojevalca prevlada nad dialogom.

Ekscelence, gospe, gospodje, iskreno se vam zahvaljujem za va?e sodelovanju pri tem spominskem dejanju. Po pripro?nji Marije, Kraljice miru, na?e Matere, kli?em Bo?ji blagoslov na ljubljena naroda ?ila in Argentine, in ga delim na vsa miru in sloge ?eljna ljudstva, na vsakega mo?kega in vsako ?ensko, ki je tvorec bratstva in dru?bene pravi?nosti. Hvala! Gospodov blagoslov za na?i ljudstvi.

[1] Carmelo Juan Giaquinta, El tratado de paz y amistad entre Argentina y Chile. Cómo se gestó y preservó la mediación de Juan Pablo II, Buenos Aires 2009: El tratado fue posible gracias a la mediación del Papa Juan Pablo II, y a la confianza depositada en él por nuestros pueblos y autoridades. Pero, como se llegó a la mediación papal? […] Estuvo, en primer lugar, la oración de nuestro pueblo, que aborrece la guerra. […] Una vez lograda la intervención pacificadora del Papa Juan Pablo II, en la Navidad de 1978, el esfuerzo de los dos Episcopados no cesó. Sin intervenir en la mediación, que fue una actividad exclusiva del Papa y de los Gobiernos de la Argentina y Chile, hubo que cultivar, sostener y defender la mediación papal de no pocos peligros externos, para que ésta llegase a buen término en noviembre de 1984, prácticamente seis años después de comenzada.
[2] Prav tam, 9-11.
[3] S. Giovanni Paolo II, Mediazione tra Argentina e Cile nella controversia sulla zona australe, 23. april1982.
[4] Prav tam.
[5] Prav tam.
[6] S. Giovanni Paolo II, Ratifica del Trattato di Pace e di Amicizia tra Argentina e Cile. Mediazione nella controversia sulla zona australe, 2. maj 1985.
[7] Prav tam.
[8] Messaggio in occasione del XLV Meeting per l’amicizia tra i popoli (Rimini, 20-25 avgust 2024), 19. julij 2024. (Prispevek sporo?ila v sloven??ini.)
[9] Prav tam.
[10] En el 40 Aniversario del Tratado de Paz y Amistad entre Argentina y Chile. Declaración de las Conferencias Episcopales de ambos países, Buenos Aires, 6 de noviembre de 2024.
[11] Discorso alle Delegazioni dell’Argentina e del Cile in occasione del XXV anniversario del Trattato di Pace e di Amicizia fra i due Paesi, 28. novembra 2009.
[12] Prav tam.
[13] Prav tam.
[14] Prim. Discorso ai membri del Corpo Diplomatico accreditato presso la Santa Sede per la presentazione degli auguri per il nuovo anno, 8. januarja 2024.