Pape?: Dru?ine kot pri?evalci zvestobe, slu?enja, odprtosti za ?ivljenje in sprejemanja
Vatican News
Pape? je izpostavil odlo?ilno vlogo zakonske zveze in dru?ine v ?ivljenju narodov ter poudaril, da je Cerkev vedno skrbela zanje, jih podpirala in evangelizira. Navedel je sklepni dokument 16. sinodalnega zasedanja, ki poudarja, da so dru?ine »privilegiran kraj za u?enje in izku?njo bistvenih praks sinodalne Cerkve«. Zato mora v njih rasti zavedanje, da so »subjekti in ne le naslovniki dru?inske pastorale, odgovorni za gradnjo Cerkve in zavzetost v dru?bi«.
Dodal je, da pa se v nekaterih dr?avah ne spo?tuje dostojanstva in svobode, do katerih ima vsak ?lovek kot Bo?ji otrok neodtujljivo pravico. Omejitev in prisil so pogosto dele?ne ?enske, ki so prisiljene v podrejen polo?aj. Pape? je poudaril, da so med Gospodovimi u?enci od vsega za?etka tudi ?enske. Sveti Pavel pa zapi?e, da v Kristusu Jezusu ni ne mo?kega ne ?enske (prim. Gal 3,28). To ne pomeni, da je razlika med njima izni?ena, temve? da »v na?rtu odre?enja ni razlikovanja med mo?kim in ?ensko – oba pripadata Kristusu«.
»Po Jezusu smo vsi osvobojeni greha, ?alosti, notranje praznine, izoliranosti, evangelij dru?ine pa je veselje, ki napolni srce in vse ?ivljenje. Ta evangelij je tisti, ki pomaga vsem, v vsaki kulturi, da vedno i??ejo tisto, kar je v skladu s ?love?kostjo in ?eljo po odre?enju, ki je zakoreninjena v vsakem mo?kem in ?enski.«
Pape? je izpostavil, da je »zakrament zakonske zveze kot dobro vino, ki so ga postregli na svatbi v Kani« (prim. Jn 2,1-12). Spomnil je, da »so se prve kr??anske skupnosti razvijale v dru?inski obliki, ?irile dru?ine s sprejemanjem novih vernikov in se sre?evale po domovih«. »Kot odprt in gostoljuben dom si je Cerkev od vsega za?etka prizadevala, da nobena ekonomska ali socialna omejitev ljudem ne bi prepre?evala ?iveti po Jezusovem zgledu. Vstop v Cerkev vedno pomeni za?etek novega bratstva, ki temelji na krstu in sprejema tujce in celo sovra?nike.«
Cerkev tudi danes ne zapira vrat pred tistimi, ki s te?avo hodijo po poti veri, ampak jim jih na ste?aj odpira, je zatrdil sveti o?e in se skliceval na apostolsko spodbudo Amoris laetitia. »Logika pastoralne integracije je klju? do pastoralnega spremljanja« tistih, ki skupaj ?ivijo in odlagajo svojo zakonsko zvezo ter razvezanih in ponovno poro?enih oseb. Njihova navzo?nost v Cerkvi pri?uje o pripravljenosti, da vztrajajo v veri, ne glede na rane bole?ih izku?enj.
»Cerkev, ne da bi kogar koli izklju?ila, spodbuja dru?ino, ki temelji na zakonski zvezi, in na vsakem kraju in ob vsakem ?asu prispeva k utrjevanju zakonske zveze v kreposti ljubezni, ki je ve?ja od vsega. Mo? dru?ine temelji bistveno v sposobnosti, da ljubimo in da u?imo ljubiti. Naj bo dru?ina ?e tako ranjena, vedno lahko raste, ?e ?ivi iz ljubezni.«
Pape? je nadaljeval, da so izzivi, problemi in upanje, ki se danes nana?ajo na zakonsko zvezo in dru?ino, del odnosa med Cerkvijo in kulturo. »Od sposobnosti soo?anja s temi izzivi je odvisna mo?nost popolnega izvajanja evangelizacijskega poslanstva, ki zavezuje vsakega kristjana. V tem pogledu je zadnja sinoda obogatila cerkveno zavest vseh udele?encev: sama enost Cerkve dejansko zahteva prizadevanje za premagovanje kulturnih odtujenosti ali konfliktov ter vzpostavljanje harmonije in razumevanja med narodi.«
Po pape?evih besedah je In?titut Janez Pavel II. zaslu?en za »posebno sodelovanje na tem podro?ju, in sicer s ?tudijami in raziskavami, ki razvijajo kriti?no razumevanje odnosa razli?nih dru?b in kultur do zakonske zveze in dru?ine«. Dodal je, da je ravno zato raz?iril pozornost in?tituta na razvoj humanisti?nih znanosti in antropolo?ke kulture.
Sveti o?e je izrazil upanje, da bo In?titut »na vseh koncih sveta podpiral zakonce in dru?ine pri njihovem poslanstvu« ter jim pomagal, da bodo »?ivi kamni Cerkve in pri?e zvestobe, slu?enja, odprtosti za ?ivljenje in sprejemanja«. »Hodimo skupaj po Kristusovi poti! Ta sinodalni slog ustreza velikim izzivom dana?njega ?asa, pred katerimi so dru?ine znamenje rodovitnosti in bratstva, utemeljenega na evangeliju.«
