杏MAP导航

Vatican News

?lani Dikasterija za kulturo in vzgojo so se zbrali na svojem prvem plenarnem zasedanju. Pape? je najprej poudaril, da je postaviti skupaj kulturo in vzgojo tvegano, a pomembno, ter pojasnil, da je zdru?itev dveh ustanov Svetega sede?a – pred reformo sta to bila Pape?ki svet za kulturo in Pape?ki svet za katoli?ko vzgojo – vodila »vizija mo?nega dialoga, sinergije in inovacije, ki bi lahko ti dve podro?ji, torej kulturo in vzgojo, naredili ?e bolj rodovitni«.

Ne potrebujemo tovarn za doseganje rezultatov

Pape? Fran?i?ek je zatrdil, da svet ne potrebuje ponavljanj tistega, kar ?e je, ampak »potrebuje nove koreografe, nove interprete virov, ki jih ?lovek nosi v sebi, nove dru?bene pesnike«: »Ne potrebujemo izobra?evalnih modelov, ki so zgolj “tovarne rezultatov”, brez kulturnega projekta, ki bi omogo?il formacijo oseb, sposobnih pomagati svetu obrniti nov list, izkoreniniti neenakosti, endemi?no rev??ino in izklju?evanje. Patologije sedanjega sveta niso neka fatalnost, ki bi jo morali pasivno, ?e manj pa lagodno sprejemati. ?ole, univerze in kulturni centri bi nas morali u?iti, da si ?elimo, da ostanemo ?ejni, da imamo sanje, saj, kot nas opominja drugo Petrovo pismo, “pri?akujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pravi?nost” (2 Pt 3,13).«

Osnovni kriterij: kvaliteta pri?akovanj

Po pape?evih besedah bi ravno to moral postati »osnovni kriterij za razlo?evanje in spreobrnjenje na?ih kultur in vzgojno-izobra?evalnih praks: kvaliteta pri?akovanj«. »Klju?no vpra?anje za na?e ustanove se glasi: “Kaj v resnici pri?akujemo?”. Morda bo iskren odgovor razo?aral: uspeh v o?eh sveta, ?ast biti na lestvici najbolj?ih ali samoohranitev. Seveda pa bi bilo v tem primeru to premalo! Bratje in sestre, izku?nja, ki nam jo omogo?a Bog, je nekaj drugega!«

Zato se je na zbrane obrnil s spodbudo: »Svoje poslanstvo na izobra?evalnem in kulturnem podro?ju razumite kot poziv k ?irjenju obzorij, prekipevanju od notranje vitalnosti, ustvarjanju prostora za nove mo?nosti, podeljevanju daru, ki postane ?ir?i ?ele, ko ga delimo. Vzgojitelju in umetniku moramo re?i: “Bodi obilen! Tvegaj!”«

Znebiti se strahu in pesimizma, ohranjati upanje

Izpostavil  je, da ni razloga za strah, kajti Kristus je »na? vodnik in tovari? na poti« in ker »smo varuhi kulturne in izobra?evalne dedi??ine, ki je ve?ja od nas samih«, pri ?emer je spomnil na svetega Avgu?tina, svetega Toma?a Akvinskega, sveto Edith Stein in mnoge druge svetnice in svetnike, ki so gojili gore?nost do vzgoje in kulture, izpostavil je ?ole in univerze, pa tudi mnoge umetnice in umetnike, ki so se navdihovali pri Kristusovih skrivnostih.

»Obdani s tak?no mno?ico pri?evalcev, se znebimo pesimizma. Z vsemi mo?mi si prizadevajmo, da bi ?loveka umaknili iz sence nihilizma, ki je morda najnevarnej?a rana dana?nje kulture, saj je tista, ki ?eli odstraniti upanje. Ne pozabimo, da upanje ne razo?ara, ampak predstavlja mo?,« je zatrdil pape? in dodal, da v tej zgodovinski dobi ?eli zaklicati: »Ne pozabimo na upanje!«

Kulturni genocid

V nadaljevanju govora je sveti o?e dejal, da imamo danes na svetu najve?je ?tevilo u?encev v zgodovini: pribli?no 110 milijonov otrok kon?a osnovno?olsko izobra?evanje. A isto?asno imamo pribli?no 250 milijonov otrok in mladostnikov, ki ne obiskuje ?ole.

»Moralni imperativ je, da je treba nujno spremeniti te razmere. Kulturni genocid se namre? ne dogaja le z uni?evanjem dedi??ine. Bratje in sestre, kulturni genocid je, ko otroke oropamo prihodnosti, ko jim ne zagotovimo pogojev, da bi postali to, kar bi lahko postali.«

»Na?a odgovornost je ogromna,« je poudaril. »Ponavljam: ogromna! Vzgajati pomeni imeti pogum potrditi drugega z izrazom svetega Avgu?tina: “Volo ut sis.” “Ho?em, da si.”!«

Kompleksni kulturni prehodi so pogosto najrodovitnej?i

Posebej pomembno podro?je, ki dolo?a epohalne spremembe, je podro?je velikanskih preskokov v znanstvenem razvoju in tehnolo?kih inovacijah. Danes ne moremo prezreti digitalnega prehoda in umetne inteligence z vsemi njunimi posledicami. »Ta pojav nas postavlja pred klju?na vpra?anja. Raziskovalne centre na?ih univerz pozivam, naj se vklju?ijo v preu?evanje sedanje revolucije ter osvetlijo njene prednosti in nevarnosti.«

Ponovil je: »Ne smemo dopustiti, da bi zmagal ob?utek strahu. Ne pozabite, da se kompleksni kulturni prehodi pogosto poka?ejo za najbolj rodovitne in ustvarjalne za razvoj ?love?ke misli. Kontemplacija ?ivega Kristusa nam omogo?a, da imamo pogum, da se usmerimo v prihodnost in zaupamo Gospodovi besedi, ki nas izziva: “Prepeljimo se na drugo stran!” (Mr 4,35).«