Pape?: Da bi spremenili svet, moramo spremeniti vzgojo in izobra?evanje
Vatican News
Simpozij sta v Rimu organizirala univerza Lumsa in visoka ?ola z imenom Vzgajati za sre?anje in solidarnost, sodelovala pa sta tudi argentinska mre?a katoli?kih univerz Uniservitate in Dikasterij za kulturo in vzgojo. Kot je dejal pape?, je sre?anje ?e posebej zanimivo za Cerkev, ki jo je Pavel VI. imenoval »strokovnjakinja za ?love?nost«. Gre za izraz, ki zahteva predanost, da bi ga lahko uresni?ili pri vzgojno-izobra?evalnem delu.
Videti kompleksnost sveta in Jezusova pedagogika
Sveti o?e je na za?etku govora spomnil na film Dru?tvo mrtvih pesnikov, ki govori o novem u?itelju v nekem priznanem kolegiju, ki posku?a vnesti izvirno metodo pou?evanja. Ta profesor knji?evnosti za?ne svojo prvo uro z nepri?akovanim predlogom: u?ence spodbudi, naj stopijo na svoje mize in na razred pogledajo z drugega zornega kota. Prizor nam poka?e, kaj bi moralo biti izobra?evanje: ne le posredovanje vsebin, ampak preoblikovanje ?ivljenja. Ne le ponavljanje obrazcev, ampak urjenje, da bi videli kompleksnost sveta.
»V Jezusovi pedagogiki je ta slog zelo jasen. Najdemo ga v eni od njegovih najpogostej?ih oblik pou?evanja, to so prilike. Gospod z njimi ne govori na abstrakten na?in, ki ga lahko razume le neka elita, ampak na preprost in vsem dostopen na?in. Prilika je zgodba, ki poslu?alcu omogo?a, da vstopi v pripoved, se vanjo vklju?i in se soo?i z osebami. Jezus si prizadeva, da poslu?alec ne bi ostal samo prejemnik sporo?ila, ampak bi se v prvi osebi vklju?il v zgodbo.«
Spremeniti vzgojo in izobra?evanje, da bi spremenili svet
V primerjavi s tem slogom pa dana?nja globalizacija – kot je izpostavil pape? – prina?a tveganje za izobra?evanje, namre? z zvedbo na dolo?ene programe, ki so pogosto podrejeni politi?nim in gospodarskim interesom. »Ta uniformnost v sebi skriva oblike ideolo?ke pogojenosti, ki ponarejajo vzgojno-izobra?evalno delo in ga spreminjajo v orodje za cilje, ki se precej razlikujejo od spodbujanja ?lovekovega dostojanstva in iskanja resnice.«
Ker sveta ne moremo spremeniti, ?e ne spremenimo vzgoje, je potreben skupen razmislek o tem, kako za?eti in izvesti to spremembo. Pape? je izpostavil pedago?ko metodo service-learning oziroma u?enje prek slu?enja, ki ga je razvil Latinskoameri?ki center za u?enje in solidarnostno slu?enje (Centro Latinoamericano de Aprendizaje y Servizio Solidario), ki temelji na vlaganju v skupnostno odgovornost ?tudentov prek socialnih projektov, ki so del akademskega izobra?evanja. »Na ta na?in katoli?ke vzgojno-izobra?evalne ustanove po?astijo svoj lastni naziv. ?e je ?ola ali univerza katoli?ka, to ne doda le ?astnega pridevnika k njenemu imenu, temve? pomeni razvijanje posebnega pedago?kega sloga in pou?evanja v skladu z naukom evangelija,« je dejal sveti o?e.
Vzgojno zavezni?tvo
Mre?a katoli?kih univerz Uniservitate je primeren odziv na namene globalnega vzgojnega sporazuma, v kolikor vlaga v formativne programe, ki so odprti za vse. Kot pravi afri?ki pregovor, za vzgojo enega otroka je potrebna celotna vas. »Oblikujmo torej “vzgojno vas”, v kateri nam bo skupno prizadevanje za vlaganje v pozitivne in kulturno veljavne med?love?ke odnose,« je pozval.
Na ta na?in lahko zagotovo dozori »vzgojno zavezni?tvo med vsemi, ki prispevajo k rasti ?loveka v njegovih znanstvenih, politi?nih, umetni?kih, ?portnih in drugih izrazih«. »Izobra?evanje namre? ni dejavnost, ki se kon?a, ko zapustimo u?ilnico ali knji?nico: nadaljuje se v ?ivljenju, v sre?anjih in na poteh, ki jih vsak dan prehodimo. Poslu?ati drugega, razmi?ljati o pogovoru – to je pot izobra?evanja.«
»Zavezni?tvo, h kateremu vas vabim,« je zatrdil pape?, »bo moralo biti oblikovalec miru, pravi?nosti in sprejemanja med vsemi ljudmi ter ?iriti svoje blagodejne u?inke z vse intenzivnej?im sodelovanjem. Spodbujati bo moralo dialog med verstvi in skrb za na? skupni dom. Zavedamo se, da naloga ni lahka, vendar je vznemirljiva!«
Stik z realnostjo in kultura radovednosti
Izpostavil je, da so pred tem izzivom vse katoli?ke ?ole »poklicane, da pogumno izvedejo potrebne spremembe in svoje dejavnosti usmerijo v skladu z naukom Jezusa, na?ega skupnega U?itelja«. Kot podporo pri povezovanju razli?nih pobud je pape? navedel dve na?eli iz : resni?nost je pomembnej?a od ideje (?t. 231-233) in celota je nad delom (?t. 234-237).
Pedago?ki projekti morajo u?encem omogo?iti stik s stvarnostjo, ki jih obdaja, tako da se na podlagi izku?enj nau?ijo preoblikovati svet ne zaradi lastne koristi, temve? v duhu slu?enja. Katoli?ko izobra?evanje pa mora prav tako spodbujati »kulturo radovednosti« in pri tem ceniti umetnost postavljanja vpra?anj. »Podpirajmo mlade pri tem raziskovanju sebe in sveta, ne da bi znanje omejili na zmo?nost uma, temve? ga dopolnimo s spretnostjo marljivih rok in velikodu?nostjo gore?ega srca.« Spomnil je na trojni jezik vzgoje, ki mora biti namenjena umu, srcu in rokam: nau?iti se razmi?ljati o tem, kar ?utimo in delamo, ?utiti to, kar delamo in mislimo, ter delati to, kar ?utimo in mislimo.
Skrbeti za ?lovekovo srce
Sveti o?e je govor sklenil z mislijo, da je sredi??e dobre vzgoje skrb za ?lovekovo srce: »V “teko?em svetu je treba ponovno govoriti s srcem” (okro?nica Dilexit nos, 9), kajti samo tako, da bomo izhajali iz srca, bodo na?e skupnosti zmogle povezati razli?ne inteligence in volje ter jih pomiriti, da nas bo Sveti Duha vodil kot mre?o bratov.« Dodal je, da so danes morda najve?ji sovra?nik na poti zorenja ideologije, ki nam ne pomagajo rasti; ideologije kark?ne koli vrste so sovra?nik zorenja. »Gospod naj v vas vedno ohranja vzgojno gore?nost,« je ?e dejal.
