Pape? pasijonistom: Sredi trpljenja oznanjati Kristusa. Potrebujemo lu? evangelija.
Vatican News
Pape? je izrazil veselje, da se je s pasijonisti sre?al ob sklepu njihovega kapitlja (poteka v Rimu od 7. do 26. oktobra 2024), na katerem so se spra?evali, kako se v na?ih nemirnih ?asih ustrezno odzvati na Bo?jo pobudo, ki nas vedno poziva k sodelovanju pri njegovem odre?enjskem na?rtu. Na poseben na?in so razmi?ljali o besedah, ki jih je Bog namenil preroku Izaiju: »Koga naj po?ljem? Kdo bo ?el za nas?« (Iz 6,8) ter o Jezusovem povabilu v zvezi s pri?akovanjem Bo?jega kraljestva: »Prosíte torej Gospoda ?etve, naj po?lje delavce na svojo ?etev« (Lk 10,2).
Najti nove poti za sre?anje z Gospodom
»Da bi se kot oznanjevalci Vstalega Kri?anega ponovno podali na pot, morate z ustnicami, o?i??enimi z ognjem ljubezni, ki ?rpa iz kontemplacije skrivnosti, na vpra?anje preroka Izaija ponovno odgovoriti: »Tukaj sem, po?lji mene!« (Iz 6,8). Na ta na?in se bodo obnovile misijonarske energije tudi v lu?i bli?ajo?ega se jubileja,« je dejal sveti o?e.
»Za?eleno, ?e ve?, nujno je poslanstvo, katerega cilj je dose?i ?im ve? oseb, saj imajo vsi brez izjeme veliko potrebo po lu?i evangelija. Ne da bi se odpovedali obi?ajnim metodam pastoralnega dela, vam ?elim da bi na?li tudi nove poti in ustvarili nove prilo?nosti za la?je sre?anje med ljudmi in sre?anje z Gospodom, ki nikogar ne zapusti, ampak “ho?e, da bi se vsi ljudje re?ili in pri?li do spoznanja resnice” (1 Tim 2,4).«
Podati se na ceste sveta
Pape? Fran?i?ek je pasijoniste spodbudil, naj se torej podajo »na ulice, trge in ceste sveta, da ne bi otrdeli in splesneli« ter da bi »dokazali svojo radostno in rodovitno vero«. »Vendar je ta izhod lahko u?inkovit le, ?e izhaja iz polnosti ljubezni do Boga in ?love?tva, ?e se ?ivi v kontemplativnem ?ivljenju, bratskih odnosih v skupnosti in medsebojni podpori, ko hodite skupaj in do?ivljate Gospodovo navzo?nost med vami.«
Da pa bi ustvarili dogodke evangelizacije, predstavili vzvi?eno lepoto Kristusove osebe in pokazali Cerkev, ki je privla?na ter gostoljubna, pa je po pape?evih besedah potrebna »stalna ukoreninjenost v molitvi in Bo?ji besedi«. »Ta ukoreninjenost v molitvi je pomemben del va?ega izro?ila: umakniti se, da bi molili in kontemplirali, v?asih za nekaj mesecev, v?asih ve? dni ali del dneva.«
Sv. Pavel od Kri?a in njegova karizma
Pasijoniste je spodbudil, naj karizmo svojega ustanovitelja svetega Pavla od Kri?a ohranjajo ?ivo: »Evangelizacija, ki temelji na dobrem pri?evanju, na kerigmi in homilijah, oznanja ljubezen Boga, ki se v Sinu daruje za ?love?ko odre?enje. Va? ustanovitelj je vse to razumel v najglobljem smislu. Navdu?en nad to skrivnostjo in voden od Duha se je potopil v duhovno izku?njo, zaradi katere je postal eden najbolj znanih mistikov svojega ?asa.«
Njegovo najbolj izvirno spoznanje je bilo, da »je Jezusova smrt na kri?u izraz najvi?je Bo?je ljubezni«. Je »?ude? nad ?ude?i bo?je ljubezni«, »vrata za vstop v globoko molitev in zdru?enje z Njim«, »?ola za u?enje vseh kreposti« in »energija, zaradi katere smo sposobni prena?ati vsako bole?ino«. Obenem pa ga je »mu?ilo spoznanje, da se ?love?tvo v polnosti ne zavede te ljubezni«. Govoril je: »Bo?ja ljubezen ni poznana in ni spo?tovana.« Iz te notranje izku?nje je izvirala njegova »odlo?enost, da zbere tovari?e, ki bodo potopljeni v kontemplacijo te ljubezni in pripravljeni, da jo oznanjajo«.
Oznanjati sredi trpljenja na?ega ?asa
Z veseljem in mo?jo te karizmati?ne pripadnosti znajo pasijonisti oznanjati navzo?nost Vstalega Kri?anega sredi trpljenja na?ega ?asa. Poznamo obse?nost in opusto?enje trpljenja v rev??ini, vojnah, stvarstvu, v sprevr?eni dinamiki, ki povzro?a delitve med ljudmi in zavra?anje ?ibkih. »Storimo vse, kar je mogo?e,« je pozval sveti o?e, »da bole?ina na?ih bratov ne bi ostala brez pomena in se spremenila v izgubo ?love?nosti in obup. Kristus, trpe? in kri?an, je ?el skozi te spirale bole?ine, v ljubezni je ?ivel vse prebodenosti ter s tem dal smisel bole?ini, ki se daruje iz ljubezni.«
Upanje in gotovost ljubezni
Pape? je spomnil, da je kapitelj potekal isto?asno s ?kofovsko sinodo o sinodalnosti in tik pred za?etkom jubileja, katerega osnovna tema je upanje. »Krepost upanja je posebej povezana s karizmo pasijonistov. Njen teolo?ki razlog je Kristusova smrt in vstajenje. Kri in voda, ki te?eta iz njegovega srca, nam pravita, da se onkraj smrti ?ivljenje nadaljuje, da se ljubezen izliva na ?love?tvo z darom Duha in se sporo?a z mo?jo, ki je nih?e ne more odpraviti. ?e v ?loveku ni? ne more zadu?iti zmo?nosti ljubiti, potem ni ni? izgubljeno, vse ponovno dobi smisel in vrednost, vse je re?eno. Na tej gotovosti vere stoji upanje.«
Po zgledu in na pripro?njo Device Marije
Sveti o?e je pasijoniste spomnil ?e na skrbnost Device Marije, ki se je »ob prvem svitu svojega posebnega poslanstva v O?etovem odre?enjskem na?rtu v naglici odpravila v gri?evje, kjer je pomagala svoji ostareli sorodnici«. Rekla je, da je Gospodova slu?abnica, se dala na razpolago bli?njemu, njena sorodnica Elizabeta pa jo je razglasila za Gospodovo Mater.
In prav po zgledu in na pripro?njo Device Marije, naj pasijonisti »?ivijo svoje posve?enje in poslanstvo ter se zavedajo nujnosti ?irjenja sporo?ila odre?enja«. »Ljubezen, ki se izra?a z besedo, ki je odmev Besede resnice, z gesto, ki dvigne reve?a in pomo?i potrebnega, ali s preprosto ti?ino, ko smo blizu tistim, ki trpijo,« je sklenil pape? Fran?i?ek.
