Sveti o?e: Latin??ina je zakladnica znanja, predstavlja korenine in identiteto
Vatican News
Dragemu bratu
kardinalu Joséju Tolentinu de Mendonçi,
prefektu Dikasterija za kulturo in vzgojo.
Z veseljem vam po?iljam sporo?ilo ob podelitvi nagrad Pape?kih akademij. Izkazujemo spo?tovanje raziskovanju, gore?nosti in zavzetosti mladih u?enjakov, ki so se odlo?ili, da svoj intelektualni napor in svojo ljubezen do znanja posvetijo interpretaciji jezikovne in kulturne dedi??ine neprecenljive vrednosti, ki jo predstavlja latin??ina. Danes Pape?ka akademija za latinstvo podeljuje dve pomembni nagradi v zvezi z dvema prav tako zahtevnima temama: De rerum natura, o latin??ini in znanostih, ter De re publica, o latin??ini in politiki.
Predvsem ?elim nagrajencem ?estitati za njihovo zavezanost latin??ini in njeni pomembnosti v sodobnem svetu, kar dokazujejo raziskave profesorja Enrica Piergiacomija z Oddelka za humanistiko in umetnost na Izraelskem in?titutu za tehnologijo – Technion v Haifi, ki so osredoto?ene na prepletanje klasi?ne misli in sodobnih znanosti. Zlasti skupina znanstvenikov, ki sodeluje pri nacionalni izdaji dela Opera Mathematica Francesca Maurolica, opravlja dragoceno delo vrednotenja velikega u?enjaka 16. stoletja iz Messine, ki ni bil samo matematik, ampak predvsem duhovnik in humanist.
Latin??ina je zakladnica znanja in misli, klju? za dostop do klasi?nih besedil, ki so oblikovala na? svet. Predstavlja korenine zahodne civilizacije in v mnogih pogledih na?o identiteto. Je jezik, ki zaobjema filozofijo, znanost, umetnost in politiko, s ?imer dokazuje svojo vrednost kot sredstvo za premi?ljevanje in dialog, ki je v razdrobljenem svetu, kot je na?, potreben bolj kot kdaj koli prej. V tem pogledu nam nagrajenci ponujajo sodoben in sve? pogled na to, kako nas lahko ta starodavni jezik ?e vedno nagovarja in spodbuja k razmi?ljanju. Njihove raziskave ne preu?ujejo zgolj misli velikih u?iteljev preteklosti, temve? vklju?ujejo njihovo znanje tudi v sodobni kontekst in ga pribli?ujejo izzivom na?ega ?asa. Delo tistih, ki so sodelovali na nate?aju, nas vabi k raziskovanju povezave med znanstvenim in politi?nim znanjem, pod okriljem jezika, ki se pona?a s tiso?letno zgodovino.
Tema De rerum natura vabi k razmi?ljanju o ?udesih stvarstva. V ?asu, ko se vse bolj zavedamo ranljivosti okolja, postaja razmislek o naravnem svetu klju?nega pomena. Znanost nam ponuja orodja za razumevanje naravnih zakonov, raziskovanje skrivnosti ?ivljenja in soo?anje z ekolo?kimi izzivi. Vendar lahko samo z eti?no, kulturno in duhovno razlago resni?no dojamemo globlji pomen kozmosa, ki nas obdaja in katerega del smo.
Pogled na naravo v njeni celovitosti, kot Bo?ji dar, nas vabi k razmisleku o na?i odgovornosti za skupni dom. Znanost in vera sta lahko in morata biti v dialogu: obe sta namre? poklicani, da usmerjata na?e razumevanje sveta. Nagrada, ki ste jo podelili, nas ?e posebej spominja, da znanosti ne smemo zreducirati zgolj na kopi?enje podatkov, temve? mora pomagati doumeti kompleksnost in lepoto stvarstva.
Tema De re publica nas spodbuja k raziskovanju temeljev in struktur politike ter k razmi?ljanju o skupnem dobrem in pravi?nosti. V ?asu socialne nestabilnosti je latinska tradicija vrednota, saj spodbuja tesno povezavo med »javno zadevo« in temeljnimi na?eli razmi?ljanja. Politika, ?e se izvaja po?teno in z integriteto, je plemenita umetnost, poklicanost v slu?bi skupnosti, nikoli zasebnim interesom.
Predlog etosa, ki temelji na humanisti?nih vrednotah, je torej poziv k odgovornim dejanjem v ozra?ju dialoga, spo?tovanja in vklju?evanja. Politika se mora soo?iti z neenakostmi in spodbujati dobrobit vseh, zlasti najranljivej?ih. ?love?ka in kulturna formacija ima pri tem bistveno vlogo: samo dr?avljani, ki so dobro formirani in ozave??eni, so lahko akterji zdravih sprememb v dru?bi.
Skratka, ko razmi?ljamo o teh dveh ?tudijskih podro?jih, De rerum natura in De re publica, vidimo, kako latin??ina pripravlja plodno podlago za raziskovanje in sintezo med znanostjo, kulturo in politiko. Skrbno in sistemati?no raziskovanje nagrajencev tako ni samo akademski prispevek, temve? pravi poziv, namenjen vsakemu izmed nas. Zato dana?nje sre?anje ni omejeno na to, da bi hvalili raziskovanje, temve? nas vabi, da bi ponovno potrdili svojo zavezanost kulturi celostne ?lovekove rasti (prim. drugi vatikanski koncil, pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 40).
Vpra?ajmo se torej: kako lahko odkritja, ki jih danes nagrajujemo, prenesemo v vsakdanje ?ivljenje? Kako lahko spodbudimo nove generacije, da bi se podale na poti raziskovanja, si zastavljale vpra?anja in se ne bi bale odkrivanja? Kako lahko v mladih vzbudimo veselje za kulturo in znanost?
Iznajdljivost misli in ustvarjalnost, ki sta Cerkvi tako dragi, izhajata iz ponovnega odkritja lepote znanja, ki more oblikovati srca in misli, graditi mostove in ru?iti zidove. In v tem smislu lahko latin??ina in z njo intelektualna dedi??ina ?love?tva postaneta sredstvo za harmonijo med ljudstvi, spodbujanje medsebojnega spo?tovanja in ?love?kega dostojanstva. Zato upam, da bo danes podeljena nagrada postala znamenje upanja ter da bo gore?nost nagrajencev spodbudila druge k enakemu prizadevanju. Zahvaljujem se jim za njihovo predanost in delo, prav tako pa se zahvaljujem ?lanom Pape?ke akademije za latinstvo in vsem navzo?im.
Pre?astita Eminenca, izra?am svoje veselje nad to pobudo ter podeljujem apostolski blagoslov vsem sodelavcem in ?lanom Pape?kih akademij. Naj Gospod pomno?i va?a prizadevanja in zavzetost.
Iz Vatikana, 23. oktobra 2024
Fran?i?ek
