Pri pape?u Olmert in Al Kidva, pogovori o mirovnem na?rtu
Vatican News
Ehud Olmert in Naser Al Kidva sta se skupaj udele?ila avdience pri pape?u, ob njiju pa je bila ?e delegacija aktivistov za mir. »To je bilo zelo pomembno in ?ustveno sre?anje. Sveti o?e je pokazal izjemno zanimanje za mirovna prizadevanja na Bli?njem vzhodu,« je dejal Ehud Olmert, ki je vodil izraelsko vlado od 2006 do 2009. Pod njim je bilo podpisano premirje v vojni v Libanonu leta 2006, odgovoren pa je bil tudi za zadnji pravi poskus sporazuma o dveh dr?avah s palestinskim predsednikom Mohamedom Abasom, kar je bila nadgradnja sporazumov iz Osla iz leta 1993; sporazum takrat ni bil dose?en. »Pape? Fran?i?ek nam je za ve? kot pol ure namenil posebno pozornost. Povedal je, da vsakodnevno spremlja razvoj konflikta in da je vsak dan v stiku s kristjani v Gazi,« je dejal Olmert.
Naser Al Kidva, rojen v Palestini, je bil palestinski zunanji minister od 2005 do 2006. Je ne?ak Jaserja Arafata, znan po svojem neomajnem zavzemanju za mir. Dolga leta je bil opazovalec Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) pri Zdru?enih narodih. »Svetemu o?etu smo predstavili mirovni predlog za Gazo, ki predvideva takoj?njo prekinitev ognja, izpustitev izraelskih talcev, ki jih ?e vedno zadr?uje Hamas, ob hkratni izpustitvi dogovorjenega ?tevila palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih ter nadaljevanje pogajanj za ustanovitev dveh lo?enih dr?av v medsebojnem miru,« je Al Kidva povedal za Osservatore Romano.
Na vpra?anje, kako bi danes ustanovili dve dr?avi, ?e so nezakonite naselbine Izraelcev vedno ve?je, je Olmert odgovoril, da bi se k Izraelu priklju?il del ozemlja, in sicer 4 % Zahodnega brega Palestine, o katerem bi se ?e dogovorili, v zameno za ozemlje enake velikosti, ki je danes znotraj meja Izraela. To bi bilo ozemlje, ki naj bi bilo dodeljeno Palestincem in bi omogo?ilo koridor, ki bi povezoval Zahodni breg in Gazo.
V zvezi z Gazo pa je Al Kidva zatrdil, da mora Izrael »v celoti umakniti svojo vojsko iz Gaze« in »sogla?ati z ustanovitvijo palestinske entitete, ki bo upravljala Gazo«. »Kot za?asno in provizori?no re?itev predlagamo Svet komisarjev, ki bi ga sestavljali tehnokrati in priznani strokovnjaki in ne politi?ni predstavniki. Ta svet bi moral biti povezan s svetom ministrov palestinske uprave, ki bi morala kon?no pripraviti splo?ne volitve na palestinskih ozemljih v 24/36 mesecih.« Kot je dodal Al Kidva, bi »se dr?ava Palestina morala obvezati, da bo nemilitarizirana dr?ava, razen za potrebe notranje policije«, s ?imer bi se zagotovilo mirno prihodnost dveh dr?av.
Za dosego takoj?njega miru bi po Olmertovem prepri?anju bilo treba v Gazi vzpostaviti za?asno prisotnost arabske varnosti (Temporary Arab Security Presence), ki bi hkrati z umikom izraelskih obrambnih sil lahko stabilizirala razmere. »Ta arabska posredni?ka sila bi se morala povezati z varnostnimi silami Palestinske narodne uprave in prejemati navodila Sveta komisarjev. Njena glavna naloga bi morala biti prepre?evanje nadaljnjih morebitnih napadov na Izrael iz Gaze.«
O posebnem statusu Jeruzalema je Olmer dejal, da je pape? med sre?anjem za to vpra?anje pokazal najve? zanimanja. »Razmi?ljamo o posebnem statusu za Jeruzalem, ki bi ga moralo upravljati skrbni?tvo petih dr?av, med katerimi bi seveda bila Izrael in Palestina, ki bi imelo polno oblast nad vsemi deli mesta v skladu s pravili, ki jih je ve?krat navedel Varnostni svet ZN, in s posebno vlogo Kraljevine Jordanije, kot to ?e danes velja za Tempeljski gri?. V vsakem primeru menimo, da bi moralo biti staro mesto zunaj politi?nega nadzora in namenjeno trem monoteisti?nim verstvom, ki ga imajo za sveti kraj molitve,« je pojasnil.
Na vpra?anje, kaj Olmert in Al Kidva mislita o zahtevah obeh strani, da je Jeruzalem glavno mesto njunih dr?av, pa sta odgovorila, da »je Jeruzalem lahko glavno mesto Izraela v delih, ki so ?e bili izraelski pred 5. junijem 1967, ter v judovskih soseskah, zgrajenih po letu 1967, ki bi spadale v 4,4 odstotka ozemlja«, ki jih je Olmert omenil zgoraj. Al Quds (kar je arabsko ime za Jeruzalem) pa bi kot glavno mesto Palestine vklju?eval »vse arabske soseske, ki pred vojno leta 1967 niso bile del Izraela«, kot je pojasnil Al Kidva.
Opisani predlog mirovnega na?rta je v popolnem nasprotju z nameni sedanje izraelske vlade, na kar je Olmert odvrnil: »Tisti, ki me poznajo, vedo, kaj si mislim o vladi, ki jo vodi Netanjahu in ki je podrejena ekstremisti?nemu fanatizmu Ben Gvira in Smotri?a. Toda tola?i me dejstvo, da je 70 odstotkov Izraelcev naveli?anih te koalicije, ogromne ?kode, ki jo je ta naredila Izraelu in jo ?e vedno dela. Izrael je mo?na demokracija in bo na demokrati?en na?in premagal to vlado.« Dodal je, da civilna dru?ba, ki ?e dve leti mno?i?no demonstrira proti Netanjahuju, bo »znala izbrati novo vodstvo, ki si ga danes ne moremo niti predstavljati«. »Ker Izrael,« je ponovil Oltmer, »je demokrati?no ?iva in trdna dr?ava.«
