Pismo pape?a Fran?i?ka vatikanskemu bibliotekarju ob razstavi ?Knjiga in duh?
Pape? Fran?i?ek
Dragemu bratu
msgr. Vincenzu Zaniju
bibliotekarju in arhivistu svete rimske Cerkve
Ob 750-letnici smrti sv. Bonaventura in Bagnoregia in sv. Toma?a Akvinskega, Vatikanska apostolska knji?nica ponuja razstavo »Knjiga in duh«, posve?eno obema u?iteljema Cerkve. Med svojimi zakadi hrani njune rokopise, kodekse del in dokumentov, ki so povezani z njunim ?ivljenjem in delovanjem. ?estitam vam za to primerno pobudo.
?e pape? Sikst IV. je leta 1475 odprl prve prostore Vatikanske knji?nice ob stoletnici smrti obeh svetnikov, ki ju Ghirlandaio ni tjavdan upodobil skupaj v dekoraciji Latinske knji?nice med velikimi anti?nimi in kr??anskimi avtorji.
Nekaj ve? kot stoletje pozneje ju je pape? Sikst V. – pape?, ki je Knji?nico obdaril z njeno sedanjo lokacijo – v nekem dokumentu,[1] ki ga je potem povzel pape? Leon XIII.,[2] povezal s svetopisemsko podobo »dveh oljk in dveh sve?nikov, ki stojita pred Gospodarjem zemlje« (prim. Raz 11,4).
Dejansko tudi ?e danes predstavljata izvir lu?i in navdiha za Cerkev in za kulturo. Sta »svetili« za pristop k znanju, zlasti k teologiji, v kateri se med seboj pre?injajo in bogatijo intelektualna globina in duhovno ?ivljenje, znanost in modrost, poni?nost in ljubezen v pripravljenosti, da se sadov umovanja ne zadr?i zase, ampak se jih v velikodu?nem pastoralnem in misijonskem vzgibu deli z drugimi.[3]
V tem smislu Doctor Communis in Doctor Seraphicus predstavljata dragoceno »dru?bo« za vsakega romarja na poti h Kristusu, ko zarisujeta pot, ki jo je prvi opisal kot »pot« razuma, ki ga razsvetljuje vera, drugi pa kot »pot« uma, ki se iz zrenja stvarstva dviga proti Bogu. Pomislimo na »trinitari?en« pogled, ki ga predlaga sv. Bonaventura na ustvarjenine in na njihove odnose,[4] s povezovanjem med »svetostjo razuma« in »razumnostjo svetosti«, na kar sklepamo predvsem iz zgleda njunega ?ivljenja.
In prav to je zdru?evalni element, ki izhaja iz razstave, ki jo je postavila Vatikanska knji?nica, ki je v program vklju?ila tudi ?tudijski dan o obeh u?iteljih Cerkve, na katerega so povabljene vse rimske Pape?ke univerze in fakultete.
Pohvaliti je treba tudi mednarodno sodelovanje, ki se je razvilo ob projektu, v katero so bili vklju?eni francosko veleposlani?tvo pri Svetem sede?u, Center San Luigi v Rimu, Komisija Leonina, Pape?ke univerze Angelicum, Antonianum in Gregoriana, Pari?ka univerza Sorbona, kjer sta se tako sv. Toma? kot sv. Bonaventura usposobila kot u?itelja teologije.
Pred petdesetimi leti je sv. Pavel VI. ob podobni razstavi, ki je bila postavljena ob sedemstoletnici smrti obeh velikih svetnikov, poudaril njuno pomembnost, ko je zlasti Angelica opredelil kot »Velikega u?enjaka Cerkve in vsega sveta«.[5] Nedavno se je pape? Benedikt XVI, za u?enjaka Seraficove misli in dela, v eni od svojih katehez spomnil hvalnega govora, ki ga je sestavil neki anonimni pape?ki notar: »Dober ?lovek, prijazen, pobo?en in usmiljen, poln kreposti, ljubljen od Boga in od ljudi. […] Bog mu je namre? podaril tak?no milost, da je vse tiste, ki so ga videli, pre?injala ljubezen, ki je srce ni moglo prikriti«.[6]
Pri?ujo?a razstava ?eli po tem zgledu prispevati k iskanju ustreznih jezikov in orodij danes, da bi se misel dveh »velikanov« katoli?kega nauka lahko ?e naprej ?irila in dosegla vse ljudi.[7]
Na poslikavah Bibliotheca Latina sv. Bonaventura in sv. Toma? dr?ita v rokah zvitke, na katerih izstopajo stavki, ki jih pripisujejo njima, in se med seboj dopolnjujejo: Sv. Toma? »pravi«: «Sacrae doctrinae finis est beatitudo aeterna»; sv. Bonaventura »odgovarja«: «Fructus Scripturae est plenitudo aeternae felicitatis».[8] In res nas sveta u?itelja u?ita gledati na ve?no sre?o kot na sad modrosti, znanosti in ljubezni, ter nas spodbujata, naj postanemo romarji vere, da bo »pri?evanje vernikov v svetu kvas pristnega upanja«,[9] plamen, ki osvetljuje s tem, da ozna?uje pot.
Dragi brat, izrekam Vam svoje priznanje za to pobudo, za katero si ?elim, da bi bila kar najbolj uspe?na. Zahvaljujem se Vam in tistim, ki so sodelovali pri njeni pripravi in organizaciji, in jim iz srca po?iljam svoj blagoslov.
Vatikan, 4. oktobra 2024
[1] Prim. Sikst V., Bula Triumphantis Hierusalem, 14. marca 1588, 13.
[2] Prim. Leon XIII., Okro?nica Aeterni Patris, 4. avgusta 1879.
[3] Prim. Apostosko pismo Ad theologiam promovendam, 1. novembra 2023, 8.
[4] Prim. Okro?nica Laudato si’, 24. maja 2015, 239-240.
[5] Sv. Pavel VI., Apostolsko pismo Lumen ecclesiae, 20. novembra 1974, 1.
[6] J.G. Bougerol, Bonaventura, in A. Vauchez (a cura), Storia dei santi e della santità cristiana. Vol. VI. L’epoca del rinnovamento evangelico, Milano 1991, str. 91; navaja Benedikt XVI., Splo?na avdienca, 3. marca 2010.
[7] Prim. Pismo za 700-letnico kanonizacije sv. Toma?a Akvinskega, 30. junija 2023.
[8] Prim. Biblioteca Apostolica Vaticana, San Tommaso e San Bonaventura nella Biblioteca Vaticana. Razstava ob 700-letnici (1274-1974). Kalalog, Biblioteca Apostolica Vaticana, Città del Vaticano, 1974, str. 5-6.
[9] Prim. Bula o napovedi Rednega svetega leta 2025 “Spes non confundit”, 9. maja 2024.
