Pape? rimski ?kofiji: Postati tkalci nove socialne in solidarnostne mre?e v Rimu
Vatican News
V petek, 25. oktobra, je v baziliki svetega Janeza v Lateranu potekalo zasedanje rimske ?kofije, ki so se ga poleg pape?a udele?ili predstavniki razli?nih cerkvenih stvarnosti italijanske prestolnice, pa tudi predstavniki lokalnih politi?nih oblasti (med njimi rimski ?upan), civilne dru?be in voditelji drugih verskih skupnosti.
Sre?anje je bilo zaklju?ek pobude »(Ne)enakosti«, s katero je rimska ?kofija obele?ila 50. obletnico t. i. »simpozija o slabih plateh Rima«, ki je »zaznamoval cerkveno in socialno pot mesta«, ter Cerkev v Rimu spodbudil, da je prisluhnila trpljenju mesta, povabila k »razmisleku o odgovornosti kristjanov«, vstopila v dialog in »pretresla civilno, politi?no in kr??ansko vest mnogih«, kot je na za?etku govora spomnil tudi pape? Fran?i?ek.
Svoj govor je razvijal okoli treh vidikov kr??anskega odzivanja na realnost dana?njega sveta: ubogim prina?ati veselo oznanilo, za?iti raztrganino in sejati upanje.
Ubogim prina?ati veselo oznanilo
Ubogi so vedno med nami, so Kristusovo telo, ki ga – kot zakrament – naredijo vidnega na?im o?em. »Jezus nam ne daje ?arobne re?itve, da bi re?ili rev??ino, ampak nas prosi, naj jim prinesemo veselo oznanilo. In dobra novica, ki jo je treba oznanjati revnim, je predvsem ta, da jim povemo, da jih Gospod ljubi in da so v Bo?jih o?eh dragoceni, da je njihovo dostojanstvo, ki ga svet pogosto tepta, pred Bogom sveto,« je dejal pape? in poudaril, da reve? ni neka ?tevilka, ni problem ali celo nek odpadek. »Je na? brat, je meso na?ega mesa.«
Spomnil je na mnoge prostovoljce, delavce Karitas in drugih zdru?enj na obmo?ju rimske ?kofije, na mnoge me??ane, ki v ti?ini delajo dobro. A kot je dodal, je treba vpra?anje rev??ine isto?asno ?utiti kot nujno cerkveno nalogo, ki bo postala obveznost in odgovornost vseh in za vedno. »Cerkev je poklicana, da prevzame slog, ki v sredi??e postavlja tiste, ki jih zaznamujejo razli?ne rev??ine – in teh je veliko: revni zaradi hrane in upanja, la?ni pravice, ?ejni prihodnosti, tisti, ki potrebujejo prave vezi, da bi se lahko soo?ili z ?ivljenjem. Postanimo prisotni ob revnih in zanje postanimo znamenje Bo?je ne?nosti!« je pozval sveti o?e in spomnil, da je Bog navzo? s tremi dr?ami: bli?ino, so?utjem in ne?nostjo. »In kristjan, ki ne postane bli?nji, ki ni so?uten in ki ni ne?en, ni kristjan. Bli?ina, so?utje in ne?nost. Tako posnemamo Boga.«
Za?iti raztrgano mesto
Drugi poudarek pape?evega govora – za?iti raztrganino – je vzet iz naslova samega sre?anja v lateranski baziliki. »Res je, nekaj se je raztrgalo! Veliko dru?beno tkivo se zaradi neenakosti vsakodnevno raztrga, in to boli. Kako lahko sprejmemo, da se v na?em mestu zavr?e na tone hrane, hkrati pa obstajajo dru?ine, ki nimajo kaj jesti? Kako lahko sprejmemo, da je na tiso?e praznih prostorov in na tiso?e ljudi spi na plo?niku? Da imajo nekateri bogati ljudje dostop do vse zdravstvene oskrbe, ki jo potrebujejo, tisti, ki so revni, ko zbolijo, pa ne morejo dobiti dostojnega zdravljenja? Mesto, ki nemo?no opazuje ta protislovja, je raztrgano mesto, tako kot na? celoten planet. Zato je treba to raztrganino popraviti tako, da se zavzamemo za oblikovanje zavezni?tev, ki v sredi??e postavljajo ?loveka in njegovo dostojanstvo.«
Da pa bi to lahko storili, je po pape?evih besedah treba »delati skupaj, uravnovesiti razlike, vsakemu dodeliti dar in poslanstvo, ki ju je ?e prejel«. To pa prav tako pomeni rasti v dialogu z institucijami in zdru?enji, ?olo in dru?inami, v dialogu med generacijami in na splo?no z vsemi, tudi s tistimi, ki mislijo druga?e. »Da bi za?ili raztrganino, so potrebni potrpe?ljivost v dialogu brez predsodkov, soo?enje o idejah, projektih in predlogih, ki lahko obnovijo mestno tkivo. Skupaj lahko tvegamo in se podamo na nove poti in premagamo virus brezbri?nosti, ki nas vse oku?i, kot da se nas dogajanje v koti?kih na?ega mesta in planeta ne ti?e.«
Da bi za?ili raztrganino, pa je treba predvsem izstopiti iz brezbri?nosti in se osebno anga?irati, pri ?emer je pape? zbrane v lateranski baziliki spodbudil h konkretnemu prizadevanju za preseganje neenakosti. Nanje se je obrnil s pro?njo: »Pri obi?ajnem pastoralnem delu in katehezi bolj upo?tevajte dru?beno misel Cerkve. Pomembno je, da oblikujemo zavest o dru?benem nauku Cerkve, tako da se bo evangelij prina?al v razli?ne dana?nje situacije in nas naredil za pri?evalce pravi?nosti, miru in bratstva; in tkalce nove dru?bene in solidarnostne mre?e v mestu, da bi se?ili raztrganine, ki ga trgajo.«
Sejati upanje
Ob koncu je sveti o?e spregovoril ?e o potrebi po ?irjenju upanja. To dr?o smo poklicani sprejeti tudi v lu?i bli?njega jubileja, ki bo potekal v znamenju kr??anskega upanja. Kot je spomnil, je v buli ob razglasitvi jubileja povabil, naj razmi?ljamo o znamenjih upanja v povezavi z mirom, ?love?kim ?ivljenjem, bolniki, zaporniki, migranti, ostarelimi in revnimi. Vse je pozval k opravljanju konkretnih del upanja. Mnogoterost dru?benih problematik, bi nas lahko odvrnila do te mere, da bi rekli, da ne moremo storiti ni?esar.
»A kr??ansko upanje je vedno delavno, saj ga spodbuja gotovost, da Gospod vodi zgodovino in da v Njem lahko gradimo to, kar se s ?love?kega vidika zdi nemogo?e. Sestre, bratje, upanje ne razo?ara! Nikoli ne razo?ara. Pojdimo po poti upanja. V tem mestu so delali mo?ki in ?enske, ki ob problemih niso stali ob strani in gledali, niti niso le veliko govorili in pisali o mnogih stvareh,« je dejal pape? in spomnil na nekatere »duhovnike, prave mo?e upanja«, kot je bil don Luigi Di Liegro; pa tudi na mnoge »laike, ki so se lotili dela in sejali semena dobrega, spro?ili procese upanja, da bi nekdo drug skrbel za to majhno seme, dokler ni postalo veliko drevo«. ?e danes na primer obstaja mo?no prostovoljstvo, je to zato, ker je nekdo verjel vanj in za?el z majhnimi koraki. »To dobro je oku?ilo mnoge druge, dokler ni postalo skupen slog.«
»Danes moramo spro?iti nove procese upanja: sanjati o upanju in graditi upanje z delom, ki je odgovorno in solidarno. Drznite si! Vsi vi, drznite si v karitativnosti, ne bojte se sanjati o velikih podvigih, ?etudi se ti za?nejo z majhnimi deli. Z upanjem pojdimo naprej,« je spodbudil sveti o?e in sklenil: »Dragi bratje, drage sestre, tudi mi se lahko podamo na kraje rev??ine in prina?amo upanje evangelija. Hvala za vse, kar po?nete v Cerkvi in mestu Rim. Molim za vas, da boste pogumne pri?e evangelija, sposobni prina?ati veselo novico ubogim, za?iti raztrganine in sejati upanje!«
