Pape?: Potrebna je teologija, ki se potopi v zgodovino in odseva Kristusovo ljubezen
Vatican News
Sveti o?e na za?etku video sporo?ila spomni, da je pape? Janez Pavel II. teolo?ko fakulteto obiskal 21. novembra 1982 v okviru svojega pastoralnega obiska Palerma in podro?ja Belice.
»Va?a fakulteta, ki ima od nastanka dalje mo?no ekleziolo?ko poklicanost, je povabljena, da znotraj zgodovine in v poslu?anju ?uta za vero, ki ga ima Bo?je ljudstvo, postane protagonistka pri soo?anju z izzivi, ki jih Sredozemlje postavlja teologiji: ekumenski dialog z Vzhodom; medverski dialog z islamom in judovstvom; varovanje ?love?kega dostojanstva na morju Mare nostrum, ki zaradi logik smrti pogosto postane monstrum (po?ast); kulturna in dru?bena mo? ljudske vernosti – "ljudske pobo?nosti", kot je dejal sveti Pavel VI.; vir literature za odkupitev kulturnega dostojanstva ljudstva; in predvsem izzivi osvoboditve, ki jih prina?a krik ?rtev mafije.
Gre za to, da bi se nau?ili obrtni?tva teologije kot tkanja evangeljskih mre? zveli?anja, prav ob sicilijanskih obalah Sredozemskega morja; gre za potrpe?ljivo delo, ki sku?a pripovedovati o ljubezni U?itelja in more vzbuditi ?udenje ob sre?anju in prijateljstvu. ?udenje, ki je ravno tisti dejavnik, ki vzbuja vero. Predstavljajte si torej tisti trenutek, ko se je U?itelj ustavil ob Galilejskem jezeru in opazoval ribi?e, ki so popravljali mre?e (Mt 4,18-22): kaj ga je spodbudilo, da jih je zbral okoli sebe, se opasal z njihovo ?love?kostjo in jih poslal kot ribi?e ljudi? In zakaj mre?e v Jezusovem pojmovanju, v njegovem na?inu razmi?ljanja, postanejo znamenje in sredstvo odre?enja? To je naloga teologije iz Sredozemlja: tkati mre?e zveli?anja, evangeljske mre?e, zveste Jezusovemu na?inu razmi?ljanja in ljubezni, zgrajene z nitmi milosti in prepletene z Bo?jim usmiljenjem, s katerimi lahko Cerkev tudi v Sredozemlju ostane znamenje in sredstvo zveli?anja za ?love?ki rod (prim. Lumen gentium, 2). In to je na?in, na katerega lahko teologija ljubi, lahko postane kr??anska ljubezen.
Gre za pravo analogijo kri?a: "Z vi?ine kri?a je teolog spodbujen, da na ?love?ko stvarnost gleda z o?mi tistega, ki se je poni?al do te mere, da je postal najmanj?i med ljudmi, se odrekel svojim bo?anskim prerogativom in prevzel podobo slu?abnika" (M. Naro, Protagonista è l’abbraccio. La picola teolgia di Francesco). Zato rad razmi?ljam o skoku bli?ine, ki dopolnjuje skok vere, da ne bi bili samo opazovalci zgodovine, ampak tkalci mre?, ki znajo okoli sebe splesti ?love?kost Kristusa in njegovega evangelija.
Bratje, sestre, mre?e se tke in popravlja sede, pogosto tudi kle?e. Ne pozabimo, da je to najbolj?i polo?aj za ljubezen do Gospoda: na kolenih. To pomeni, da prevzamemo slog umivanja nog in slog dobrega Samarijana, ki se skloni nad rane tistega, ki je padel v roke razbojnikov. Roke teologov si lahko predstavljamo takole: roke, ki pripovedujejo o Bo?jem objemu, roke, ki nudijo ne?nost – ne pozabimo te besede, ne?nost, ki je slog Boga –; roke, ki dvigajo tiste, ki so padli in usmerjajo k upanju. In ne pozabimo, da je samo v enem primeru dovoljeno na ?loveka pogledati od zgoraj navzdol: samo ?e mu pomagamo vstati.
Tako teologija terja in vklju?uje pri?evanje vse do daritve ?ivljenje, do darovanja samega sebe prek mu?eni?tva. Ta de?ela pozna velike pri?evalce in mu?ence: od duhovnika Pina Puglisija do sodnikov Rosaria Livatina, Paola Borsellina in Giovannija Falconeja ter ?tevilnih drugih, ki so slu?ili dr?avi. Oni so "resni?ne katedre" pravi?nosti, ki teologijo vabijo, naj z besedami evangelija prispeva h kulturni odkupitvi podro?ja, ki ga ?e vedno dramati?no zaznamuje nadloga mafije. Ne pozabimo tega. Ustvarjati teologijo v Sredozemlju torej pomeni spominjati na to, da je oznanilo evangelija povezano z zavzemanjem za spodbujanje pravi?nosti, s premagovanjem neenakosti in obrambo nedol?nih ?rtev, da bi vedno sijal evangelij ?ivljenja in bi bilo zlo v vseh njegovih oblikah zavrnjeno.
Potrebna je teologija, ki se potopi v zgodovino in v njej odseva Kristusovo ljubezen. V tem smislu si ?elim, da bi fakulteta za?ela teolo?ke in dru?bene raziskovalne procese o odpu??anju, na kri?i??u zakonitosti, upora in svetosti. Za?nite z ustvarjalnostjo pravi teolo?ki in dru?beni laboratorij odpu??anja, za resni?no revolucijo pravi?nosti!
In to je poklicanost va?ega otoka. Vendar pa je ta tudi kraj, kjer se v harmoniji sre?ujejo razli?ne kulture, zgodovine in obrazi, zaradi ?esar mora teologija gojiti dialog s sestrskimi vzhodnimi Cerkvami, ki prav tako gledajo na Sredozemlje. Pot ekumenskega in medverskega dialoga, naj bo ?e tako te?avna, je pot, ki jo je treba ponovno predlagati in podpirati z izku?njami sre?anja, tudi z izku?njami soo?anja in sodelovanja v skupnem poslu?anju Svetega Duha. To je dedi??ina ?tevilnih mu?encev dialoga v Sredozemlju. Zato je vam zaupano poslanstvo, da se oblikujete kot laboratorij teologije ekumenskega dialoga in teologije verstev, ki naj vodi v teologijo medverskega dialoga. Vedno je v ospredju beseda dialog, odprtost.
V tem kontekstu se zdi plodna primerjava med teologijo in literaturo, kar je v teh letih zna?ilno tudi za raziskovanje va?e teolo?ke fakultete, zlasti zaradi odlo?itve, da bi prepoznali tisti ?ut za vero, ki pripada izku?nji ljudstva. Literatura o njem pogosto govori in omogo?a branje sicilijanske in sredozemske stvarnosti in vam vsem pomaga ponovno odkriti svojo identiteto v znamenju dialoga ter vas usposablja, da si sezujete sandale "pred sveto zemljo drugega (prim. 2 Mz 3,5)" (, 169). Po drugi strani pa, kako bi lahko razumeli poliedri?no sicilijansko misel brez literature, brez Piradella, Verge, Sciascie in brez eksistencialnih tem, o katerih so napisali nepozabne strani?
Dragi bratje in sestre, Sredozemlje potrebuje ?ivo teologijo, ki bo v polnosti gojila svojo kontekstualno razse?nost in postala spodbuda za vse. Gojite teologijo, ki z vi?ine kri?a in na kolenih pred bli?njim uporablja poni?ne, trezne in radikalne besede, ki bi vsem pomagale postati so?utni; in besede, ki nas bodo nau?ile izdelovati mre?e zveli?anja in ljubezni, da bi ustvarjali novo zgodovino, zakoreninjeno v zgodovini ljudi.
Objemam vas in vas prosim, da molite zame. Hvala.«
