Pape?: Novi svetniki so ?iveli Jezusov slog, bili so slu?abniki svojih bratov in sester
Vatican News
Za svetnike so bili razgla?eni Emanuel Ruiz Lopez in sedem tovari?ev iz reda fran?i?kanov ter laiki Francesco, Mooti in Raffael Massabki; italijanski duhovnik Giuseppe Allamano, ustanovitelj misijonarjev in misijonark Marije Tola?nice; Marie-Léonie Paradis, ustanoviteljica kongregacije malih sester Svete dru?ine; Elena Guerra, ustanoviteljica kongregacije oblatinj Svetega Duha. Kot je dejal pape? pri homiliji, so ti novi svetniki ?iveli v Jezusovem slogu, ?iveli so torej slu?enje. »Ko se nau?imo slu?iti, vsako na?e dejanje pozornosti in skrbi, vsak izraz ne?nosti, vsako delo usmiljenja postane odsev Bo?je ljubezni. Tako v svetu nadaljujemo Jezusovo delo.«
Kaj ho?e?, da ti storim? Ali more? piti iz mojega keliha?
Sveti o?e je pridigo za?el z vpra?anjem, ki ga je Jezus postavil Jakobu in Janezu: »Kaj ho?eta, da vama storim?« (Mr 10,36). In takoj zatem dodal: »Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti kr??ena s krstom, s katerim sem jaz kr??en?« (Mr 10,38). »Jezus postavlja vpra?anja in nam prav na ta na?in pomaga pri razlo?evanju, kajti vpra?anja nam pomagajo odkriti, kaj je v nas, osvetlijo, kaj nosimo v srcu,« je dejal pape? Fran?i?ek in povabil, naj se pustimo izpra?ati Gospodovi besedi. Predstavljajmo si, da spra?uje mene: »Kaj ho?e?, da ti storim? Ali more? piti iz mojega keliha?«
Predstava o Jezusu, ki je v skladu z logiko oblasti
S temi vpra?anji Jezus razkrije »vez in pri?akovanja, ki jih imajo u?enci do njega, z lu?mi in sencami, zna?ilnimi za vsak odnos«. Dejansko sta Jakob in Janez z Jezusom povezana, vendar imata zahteve. Izrazita ?eljo, da bi mu bila blizu, vendar le zato, da bi zasedla ?astno mesto, da bi imela pomembno vlogo, da bi sedela v njegovi slavi, na njegovi desnici in levici (prim. Mr 10,37). O?itno mislita na Jezusa kot na »zmagovitega in slavnega Mesija« in »pri?akujeta, da bo svojo slavo delil z njima«. »V Jezusu vidita Mesija, vendar si ga predstavljata v skladu z logiko oblasti,« je pojasnil pape?.
Mesija, ki je Bog ljubezni
»Jezus se ne ustavi pri besedah u?encev, ampak gre globlje, poslu?a in prebira srce. V pogovoru s pomo?jo dveh vpra?anj posku?a razkriti ?eljo, ki se skriva za tistimi pro?njami.«
Najprej vpra?a: »Kaj ho?eta, da vama storim?« (Mr 10,36). »To vpra?anje razkrije misli njunega srca, osvetli skrita pri?akovanja in sanje o slavi, ki jih u?enca skrivaj gojita.« Kot da bi Jezus vpra?al: »Kdo ho?eta, da sem jaz za vaju?« in s tem »razkrije, kaj si v resnici ?elita, to je mogo?nega in zmagovitega Mesija, ki jima bo zagotovil ?astno mesto«.
Nato Jezus z drugim vpra?anjem ovr?e to podobo Mesije in jima na ta na?in »pomaga, da spremenita svoj pogled, torej da se spreobrneta«: »Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti kr??ena s krstom, s katerim sem jaz kr??en?« (Mr 10,38). »Na ta na?in jima razkrije, da ni Mesija, za kakr?nega ga imajo. Je Bog ljubezni, ki se poni?a, da bi dosegel poni?ane; ki postane ?ibak, da bi dvignil ?ibke; ki dela za mir in ne za vojno; ki je pri?el, da bi slu?il in ne da bi mu slu?ili. Kelih, ki ga bo pil Gospod, je daritev njegovega ?ivljenja, ki nam ga je iz ljubezni podaril vse do smrti in to smrti na kri?u,« je dejal sveti o?e.
Na levi in desni kri?anega Kristusa
»In tako bosta na njegovi desni in levi strani dva razbojnika, ki bosta kot On visela na kri?u in ne udobno name??ena na sede?ih oblasti; dva razbojnika, ki sta pribita s Kristusom v bole?inah in ne sedita v slavi. Kri?ani kralj, obsojeni pravi?ni postane su?enj vseh: to je zares Bo?ji Sin! (prim. Mr 15,39). Ne zmaga tisti, ki dominira, ampak tisti, ki slu?i iz ljubezni.« O tem nam govori tudi Pismo Hebrejcem: »Nimamo namre? vélikega duhovnika, ki ne bi mogel so?ustvovati z na?imi slabostmi, marve? takega, ki je kakor mi preizku?an v vsem, vendar brez greha« (Heb 4,15).
Tisti, ki sledijo Kristusu, morajo slu?iti
Na tej to?ki – je nadaljeval sveti o?e – lahko Jezus pomaga u?encem, da se spreobrnejo, da spremenijo svojo miselnost: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velika?i vladajo« (Mk 10,42). »Vendar ni treba, da je tako, za tiste, ki sledijo Bogu, ki je postal slu?abnik, da bi s svojo ljubeznijo dosegel vse. Tisti, ki sledijo Kristusu, morajo, ?e ?elijo biti véliki, slu?iti in se u?iti od njega.«
Spremeniti na?in razmi?ljanja
Pape? je izpostavil, da Jezus razkriva misli, ?elje in projekcije na?ih src, v?asih razkrinka na?a pri?akovanja o slavi, prevladi, mo?i. »Pomaga nam, da ne razmi?ljamo ve? po merilih sveta, ampak v skladu z slogom Boga, ki postane zadnji, da bi bili zadnji povzdignjeni in bi postali prvi. In ta Jezusova vpra?anja z njegovim naukom o slu?enju so nam pogosto enako nerazumljiva, kot so bila u?encem. Toda ?e mu sledimo, hodimo po njegovih stopinjah in sprejmemo dar njegove ljubezni, ki spremeni na? na?in razmi?ljanja, se lahko tudi mi nau?imo Bo?jega sloga: slu?enja.«
Po pape?evih besedah se za to moramo uriti: ne za mo?, ampak za slu?enje. »Slu?enje je kr??anski slog ?ivljenja. Ne gre za seznam stvari, ki jih je treba opraviti, kot da bi se nam po opravljenem delu zdelo, da smo kon?ali svojo izmeno; kdor slu?i z ljubeznijo, ne re?e: Zdaj bo na vrsti nekdo drug. Tako razmi?ljajo zaposleni, ne pa pri?e. Slu?enje se rodi iz ljubezni, ljubezen pa ne pozna meja, ne dela ra?unov, razdaja se in se podarja. Ne proizvaja zgolj zato, da bi prinesla rezultate, ni prilo?nostno opravilo, temve? je nekaj, kar se rodi iz srca, ki se prenavlja z ljubeznijo in v ljubezni.«
»Ko se nau?imo slu?iti, vsako na?e dejanje pozornosti in skrbi, vsak izraz ne?nosti, vsako delo usmiljenja postane odsev Bo?je ljubezni. Tako v svetu nadaljujemo Jezusovo delo.«
Ustvarjalni, trdni, velikodu?ni
Pape? je dodal, da se v tej lu?i lahko spomnimo novih svetnikov: »V nemirni zgodovini ?love?tva so bili zvesti slu?abniki, mo?ki in ?enske, ki so slu?ili v mu?eni?tvu in veselju, kot brat Manuel Ruiz Lopez in njegovi tovari?i. To so duhovniki in redovnice, gore?i z misijonarsko strastjo, kot so don Giuseppe Allamano, s. Paradis Marie-Leonie in s. Elena Guerra.«
»Ti novi svetniki so ?iveli Jezusov slog, to je slu?enje. Vera in apostolat, ki so ga opravljali, v njih nista spodbujala posvetnih ?elja in hrepenenja po oblasti, ampak so, nasprotno, postali slu?abniki svojih bratov in sester, ustvarjalni pri delanju dobrega, trdni v te?avah, velikodu?ni do konca. Z zaupanjem jih prosimo za pripro?njo, da bi tudi mi lahko sledili Kristusu, mu slu?ili in za svet postali pri?evalci upanja.«
