杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek

Sklepni govor svetega o?eta
26. oktober 2024

Dragi bratje in sestre.
S Sklepnim dokumentom smo pobrali sad let, vsaj treh, v katerih smo poslu?ali Bo?je ljudstvo, da bi bolje razumeli, kako biti »sinodalna Cerkev« – gre za poslu?anje Svetega Duha – v tem ?asu. Svetopisemska sklicevanja, ki odpirajo vsako poglavje, razporedijo sporo?ilo tako, da ga prepletajo z gestami in besedami vstalega Gospoda, ki nas kli?e, da smo pri?e njegovega evangelija bolj z ?ivljenjem kot pa besedami.

Dokument, o katerem smo glasovali, je trojno darilo. Najprej meni, rimskemu ?kofu. S sklicem Bo?je Cerkve na sinodo sem se zavedal, da potrebujem vas, ?kofe in pri?e sinodalne poti. Hvala!

Tudi rimski ?kof, to pogosto spominjam samega sebe, in vi, mora vaditi poslu?anje, oziroma ho?e vaditi poslu?anje, da bi lahko odgovoril na Besedo, ki mu jo ponavlja vsak dan: »Potrdi svoje brate in svoje sestre... Pasi moje ovce«.

Moja naloga, kot dobro veste, je varovati in spodbujati – kot nas u?i sveti Bazilij – harmonijo, ki jo Duh ?e naprej ?iri v Bo?ji Cerkvi, v odnosih med Cerkvami, kljub vsem naporom, napetostim, delitvam, ki zarisujejo njegovo pot k popolnemu razodetju Bo?jega kraljestva, za katerega nas videnje preroka Izaija vabi, da si ga predstavljamo kot gostijo, ki jo je Bog pripravil za vsa ljudstva. Vsi, v upanju, da nih?e ne manjka. Vsi, vsi, vsi! Nih?e zunaj, vsi. In klju?na beseda je ta: harmonija. To kar naredi Duh, prva mo?na manifestacija zjutraj na binko?ti, je uskladiti vse te razlike, vse te jezike... Harmonija. To u?i II. vatikanski koncil, ko pravi, da je Cerkev »kot zakrament«: je znamenje in orodje ?akanja na Boga, ki je ?e pogrnil mizo in ?aka. Njegova milost po svojem Duhu ?epeta besede ljubezni v srce vsakega posebej. Na nas je, da pove?amo glasnost tega ?epeta, ne da bi ga ovirali; za odpiranje vrat, brez gradnje sten. Koliko ?kode naredijo mo?je in ?ene Cerkve, ko gradijo zidove, koliko ?kode! Vsi, vsi, vsi! Ne smemo se obna?ati kot »delivci milosti«, ki si prisvajajo zaklad tako, da zavezujejo roke usmiljenemu Bogu. Ne pozabite, da smo to sinodalno zasedanje za?eli s pro?njo za odpu??anje, sramom, s spoznanjem, da smo vsi tisti, ki nam je bilo odpu??eno.

Obstaja pesem Madeleine Delbrêl, mistikinje iz predmestij, ki je opominjala: »Predvsem pa ne bodite togi« – togost je greh, je greh, ki v?asih zajame klerike, posve?ene mo?e in ?ene. Prebral vam bom nekaj verzov Madeleine Delbrêl, ki so kot molitev. Ona pravi tole:
Ker mislim, da ima? morda dovolj
ljudi, ki vedno govorijo o tem, da ti bodo slu?ili z dr?o vodje,
da te spoznavajo z dr?o profesorja,
da te dose?ejo s ?portnimi pravili,
da te ljubijo, kot se ljubi v zastaranem zakonu.
…
Daj nam ?iveti na?e ?ivljenje,
ne kot igro ?aha, kjer je vse izra?unano,
ne kot tekmo, kjer je vse te?ko,
ne kot teorem, ki nam razbija glavo,
ampak kot neskon?no praznovanje, kjer se tvoje sre?anje obnavlja,
kot plesanje,
kot ples,
v naro?ju tvoje milosti,
v glasbi, ki napolnjuje vesolje z ljubeznijo.

Ti verzi lahko postanejo glasba v ozadju, s katero sprejemamo kon?ni dokument. In zdaj, v lu?i tega, kar se je pokazalo na sinodalni poti, je in bo treba sprejeti odlo?itve. V tem ?asu vojn moramo biti pri?e miru in se tudi nau?iti dati resni?no obliko sobivanju razlik.

Zaradi tega ne nameravam objaviti »apostolske spodbude«, dovolj je to, kar smo odobrili. V dokumentu so ?e zelo konkretni znaki, ki so lahko vodilo za poslanstvo Cerkva na razli?nih celinah, v razli?nih kontekstih. Zato ga takoj dam na voljo vsem, zato sem rekel, da naj bo objavljen. Tako ?elim priznati vrednost opravljene sinodalne poti, ki jo s tem dokumentom izro?am svetemu, vernemu Bo?jemu ljudstvu.

Za nekatere vidike ?ivljenja Cerkve, o katerih omenjenih v Dokumentu, pa tudi za teme, zaupane desetim »?tudijskim skupinam«, ki morajo svobodno delovati, da mi dajo predloge, je potreben ?as, da dose?em odlo?itve, ki vklju?ujejo celotno Cerkev. ?e naprej bom torej poslu?al ?kofe in Cerkve, ki so jim zaupane.

To ni klasi?en na?in za odlaganje odlo?itev v nedogled. To je to, kar ustreza sinodalnemu slogu, s katerim je treba izvajati tudi Petrovo slu?bo: poslu?anje, sklicevanje, razlo?evanje, odlo?anje in ocenjevanje. In v teh korakih so potrebni premori, ti?ina, molitev. To je slog, ki se ga skupaj u?imo, malo po malo. Sveti Duh nas kli?e in podpira pri tem u?enju, ki ga moramo razumeti kot proces spreobrnjenja. Generalno tajni?tvo sinode in vsi dikasteriji kurije mi bodo pomagali pri tej nalogi.

Dokument je dar vsemu vernemu Bo?jemu ljudstvu v vseh svojih razli?nih izrazih. O?itno je, da ga ne bodo prebrali vsi. Predvsem pa ga boste vi, skupaj z mnogimi drugimi, to kar vsebuje, naredili dostopno v krajevnih Cerkvah. Besedilo bi brez pri?evanja opravljene izku?nje izgubilo veliko od svoje vrednosti.

Dragi bratje in sestre, to, kar smo do?iveli, je dar, ki ga ne moremo obdr?ati zase. Spodbuda, ki izvira iz te izku?nje, katere odsev je Dokument, nam daje pogum, da izpri?ujemo, da je mogo?e hoditi skupaj v razli?nosti, ne da bi drug drugega obsojali.

Prihajamo z vseh koncev sveta, zaznamovanega z nasiljem, rev??ino in brezbri?nostjo. Skupaj, z upanjem, ki ne razo?ara, zdru?eni v Bo?ji ljubezni, raz?irjeni v na?ih srcih, lahko ne le sanjamo o miru, temve? se z vso mo?jo zavzemamo, morda ne da bi veliko govorili o sinodalnosti, da bi se mir uresni?eval preko procesov poslu?anja, dialoga in sprave. Sinodalna Cerkev za poslanstvo potrebuje zdaj, da podeljene besede, spremljajo dejstva. In to je pot.

Vse to je dar Svetega Duha. On je tisti, ki ustvarja harmonijo, On je harmonija. Sveti Bazilij ima o tem zelo lepo teologijo. ?e lahko, preberite razpravo svetega Bazilija o Svetem Duhu. On je harmonija. Bratje in sestre, naj bo harmonija tudi, ko zapustimo to dvorano in naj nam Dih Vstalega pomaga podeliti prejete darove. In zapomnite si – to so spet besede Madeleine Delbrêl – da »so kraji, kjer Duh veje, vendar je en Duh, ki veje povsod«.

Rad bi se zahvalil vsem vam in zahvalimo se drug drugemu. Zahvaljujem se kardinalu Grechu in kardinalu Hollerichu za delo, ki sta ga opravila, obema tajnikoma, Nathalie in San Martínu – dobro ste opravili delo! –, Don Batocchiu in patru Costi, ki sta nam tako zelo pomagala! Pozdravljam vse, ki so delali v zakulisju in brez njih vsega tega ne bi mogli narediti. Najlep?a hvala! Naj vas Gospod blagoslovi. Molimo drug za drugega. Hvala!