杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek

Resni?na lepota je Kristus in v njem Cerkev gleda svoje edino sredi??e. Dobri pastir je edina sti?na to?ka, iz katere izvira in se ?iri vsako ?udo in vsak sijaj. Vsak kr??eni, ki gre skozi Ve?no mesto, je poklican, da jo ponovno odkrije in za?uti, da je del te lepote in sredi??nosti, ki prina?a vonj sprejemanja in ?udovito obla?ilo ljubezni. V tej perspektivi ?elim okrepiti enotno in sinodalno dojemanje Rimske ?kofije, za?en?i z njeno geografsko obliko, ki bi mogla bolje pojasniti pristni pomen njene sredi??nosti in lepote.

Ve? stoletij se je mesto Rim zbiralo znotraj Avrelijevega obzidja in majhno ?tevilo prebivalcev je omogo?alo, da je bila Rimska Cerkev zasnovana kot enotna, lahko vodljiva organizacijska razse?nost.

Od konca drugega svetovnega spopada je Rim do?ivel tak?no ?iritev, da je po gostoti postal ena najve?jih italijanskih metropol. Kar je stoletja predstavljalo celotno mesto Rim, je postopoma postalo samo ?e »zgodovinsko sredi??e«, obkro?eno s ?tevilnimi ?etrtmi, ki so opredeljene kot »predmestne«.

Vse to je od zgodnjih ?estdesetih let prej?njega stoletja vodilo do zapletene ?kofijske organiziranosti, ki se je bila sposobna spoprijeti s pastoralnimi zahtevami, ki jih je narekovala tako hitra kot velika ?iritev mesta. Nastala je sedanja razdelitev ?kofije na pet sektorjev, znotraj katerih se nahajajo tiste, ki predstavljajo dele, v katere je konkretno in stvarno razdeljeno ozemlje ?kofije, se pravi ?upnije, zdru?ene v prefekture.

Ta pristop je gotovo imel odlike, da je duhovno in pastoralno pomagal razli?nim ?etrtim – zlasti predmestnim – z gradnjo ?upnij in bogoslu?nih prostorov, z mo?nostjo organiziranja duhov??ine, in da je duhovnikom in ljudstvu zagotavljal bli?njo apostolsko navzo?nost v osebi pomo?nega ?kofa, ki se je bil sposoben ukvarjati s konkretnimi problemi posameznega sektorja (prim. Motuproprij Romanae Urbis, 1966).

Tudi pastorala okolja, za katero so zna?ilne tako karitativne dejavnosti kot duhovna pomo? v ustreznih ustanovah (mislimo na bolni?ni?ne kaplanije) in v razli?nih kontekstih, ki naseljujejo mesto, je znala organizirati odli?no mre?o v predmestnih sektorjih. Z rastjo mobilnosti ni izostala pastorala romarjev in turizma, ki je zgodovinsko sredi??e (ki je postalo Sektor Center) vedno bolj spreminjala v eno samo veliko sveti??e na prostem, s ?imer se je za?elo to, kar danes poznamo kot poti kr??anskega Rima za romarje in turiste.

Vendar pa je bil stranski u?inek, ki je dolgoro?no vplival na ?kofijo v poskusu, da bi se prilagodila na ?irjenje mestnega naselja, vedno ve?ja razlika in lo?itev med sredi??em Rima in predmestji. Za veliko predmestij in posledi?no za ?tevilne ?upnije, ?eprav so bile znotraj rimske ob?ine in ?kofije, ni bilo poskrbljeno s pozornostjo za lepoto in za identiteto, ki je zna?ilna za Rim; in obratno, zgodovinsko sredi??e, ki predstavlja dober del »Sektorja Center«, se je vedno bolj »izoliral« in tvegal, da postane lo?en in skrit prostor, ki ?ivi pastoralne razse?nosti, povezane z dobrodelnostjo do ?tevilnih reve?ev, ki ?ivijo v sredi??u Rima, in na starodavne pobo?nosti. Vse to pa so pri?evanja, ki morajo biti odprta za celotno mesto, da ne bi postalo muzej, ki ga obiskujemo, ampak bi bilo kraj, ki lahko razodeva in ?iri vso svetost Rima.

Drug stranski u?inek je preplet, ki se je oblikoval med ?kofijo in rimsko ob?ino v zvezi s predmestjem in zgodovinskim sredi??em. Predmestja pogosto razkrivajo pomanjkanje primernih storitev in najdejo v ?upnijah, ki so dobro zakoreninjene na podro?ju, poleg duhovne in pastoralne podpore tudi pomembno socialno in kulturno podporo. ?e sta za rimsko ob?ino jasna identiteta in namen zgodovinskega sredi??a, ki sta cilj turizma in romarjev, zaradi ?esar je vedno pripravljena vlagati, pa je ?kofija nasprotno imela te?ave pri vzpostavljanju u?inkovite pastorale, ki bi lahko doumela duhovne potrebe prebivalstva, za katere je zna?ilno, da so predvsem, vendar pa ne samo, dnevni migranti, trgovci in turisti.

Stanovanjska izpraznitev zgodovinskega sredi??a je spremenila redno pastoralo sektorja, ki je do?ivljal po?asno a neizprosno kr?enje ?tevila ?upnij, danes jih je le petintrideset na zelo obse?nem podro?ju, vsaka od njih pa ima dotok ?upljanov veliko manj?i kot ?upnije v drugih sektorjih. Pomanjkanje alternativne pastorale je s?asoma povzro?ilo zmanj?ano dostopnost ?tevilnih cerkva in bogoslu?nih prostorov, ki so bogati z zgodovino, umetnostjo in vero. Obstaja torej dedi??ina z velikimi mo?nostmi, ki je ?e dolgo neizkori??ena in zahteva, da se o njej ponovno premisli in se izro?i v slu?bo Bo?jemu ljudstvu.

Vsota teh kriti?nih vpra?anj je vodila ?kofijo, da je sektorju center pripisala pomembno »logisti?no« vrednost, ki je povezana tudi z mnogimi ustanovami, ki imajo tam svoj sede?, kljub temu pa ?e ni uspela razviti tiste pastoralne razse?nosti, ki ji je lastna. V njej so bili skoncentrirani sede?i mnogih ustanov, ki so povezane tudi s ?tevilnimi podru?nimi cerkvami na tem podro?ju, od katerih so mnoge zelo starodavne in so zares dragoceni zakladi lepote in duhovnosti, njihova namembnost pa le redko vpliva na konkretno pastoralo mesta kot celote. ?eprav ne manjka veliko lepih in pozitivnih izku?enj duhovni?kega in skupnostnega ?ivljenja, ki je popolnoma vklju?eno v pastoralno ?ivljenje rimskega zgodovinskega sredi??a, pa so duhovniki, ki so dolo?eni za centralni sektor, samo stanovalci v bogoslu?nih strukturah, svojo slu?bo pa potem opravljajo v drugih nalogah in uradih. Zaradi  vsega tega je v velikem okviru menjave dobe, ki jo vsi do?ivljamo, je v bli?ini jubileja ponoven pregled pastoralnega pomena, ki ga mora rimska ?kofija pripisati navzo?nosti na podro?ju, postal nujen in neodlo?ljiv.

V lu?i ?tevilnih posegov, ?e podanih zahtev in dela, ki se je za?elo ?e pred ?asom, odrejam, da se meje prefekture, na katere je danes razdeljena rimska ?kofija, na novo dolo?ijo, da bodo usklajeni okviri, na katere se nana?ajo, in ?upnije, ki jim pripadajo. To bo pot, ki bo terjala nekaj mesecev dela. Pod tem vidikom in v poskusu, da bi vzbudili vedno ve?jega duha cerkvenega ob?estva, v upanju po bolj?em vklju?evanju predmestij in zgodovinskega sredi??a, odrejam, da se sedanjih pet prefektur centralnega sektorja vklju?i v druge sektorje, s ?imer se zmanj?a teritorialna organiziranost rimske ?kofije samo glede na ?tiri glavne to?ke.

 ?tirje sektorji bodo na temelju njihovega geografskega polo?aja vklju?ili pet prefektur in petintrideset ?upnij, ki so na ozemlju sektorja center. Konkretno, glede na to, kar je bilo dolo?eno z Odlokom kardinala vikarja 11. marca 1966 in s kasnej?imi spremembami, odrejam, da: sektor sever vklju?i prefekturo IV., sektor vzhod vklju?i prefekturo V., sektor jug vklju?i prefekturo III., sektor zahod vklju?i prefekturi I. in II. V tem horizontu ni ve? izoliranega sredi??a in predmestij, razdeljenih na lo?ena obmo?ja, ampak bo rimska ?kofija v dinami?ni viziji, ki ne predvideva zidov ampak mostove, zasnovana kot eno samo sredi??e, ki se ?iri preko ?tirih glavnih to?k. V tej perspektivi odstranitev meja sektorja center dejansko ne pomeni njegovega zapiranja, kot bi se na videz lahko zdelo, ampak njegovo odpiranje. ?elim namre?, da bi bila s to odlo?itvijo pastoralna posebnost rimskega zgodovinskega sredi??a povzdignjena v ?kofijsko identiteto. To bo znotraj ?kofovskega sveta tudi spodbudilo podelitev dela in enotnost namenov na tako ob?utljivem podro?ju mesta.
Se nadaljuje ...