杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek

Sre?anje s ?kofi Papue Nove Gvineje in Salomonovih otokov, duhovniki, redovniki, posve?enimi osebami, bogoslovci in katehisti

Dragi bratje in sestre, dober ve?er!
Vse vas lepo pozdravljam: ?kofe, duhovnike, redovnike in redovnice, bogoslovce in katehiste. Predsedniku ?kofovske konference se zahvaljujem za njegove besede, kakor tudi Jamesu, Grace, sestri Loreni in duhovniku Emmanuelu za njihova pri?evanja.

Zadovoljen sem, da sem tukaj, v tej lepi salezijanski cerkvi. Salezijanci znajo dobro delati stvari. Kompliment. In to je ?kofijsko sveti??e, posve?eno Mariji, pomo?nici kristjanov. Veste da sem bil kr??en v ?upniji Marije, pomo?nice kristjanov v Buenos Airesu. Naziv Maria Ausiliatrice je bil tako ljub sv. Janezu Bosku; Maria Helpim, kakor jo z ljubeznijo kli?ete tukaj. Ko je leta 1844 Marija navdihnila don Boska, naj v Torinu zgradi cerkev njej v ?ast, mu je dala tole obljubo: »To je moj dom, od tod moja slava.« To se pravi, da mu je Marija obljubila, da bodo sledile velike milosti, ?e bo imel pogum za za?etek gradnje tega sveti??a. In tako se je zgodilo: cerkev je bila zgrajena – in je ?udovita, toda lep?a je tista v Buenos Airesu – in je postala sredi??e ?irjenja evangelija, vzgoje mladih in dejavne ljubezni, postala je oporna to?ka za mnoge ljudi.

Tako je lahko ?udovito sveti??e, v katerem se nahajamo in ki se navdihuje pri tej zgodbi, simbol tudi za nas, zlasti v povezavi s tremi vidiki na?e kr??anske in misijonske poti, kot so poudarila pri?evanja, ki smo jih poslu?ali: pogum za?eti, lepota, da smo tukaj in upanje za rast. Tri: pogum za?eti, lepota, da smo tukaj in upanje za rast.

Prvi?: pogum za?eti. Graditelji te cerkve so podvig za?eli z velikim dejanjem vere, ki je prineslo svoje sadove, ki pa je bilo mogo?e samo po zaslugi tolikih drugih pogumnih za?etkov tistih, ki so bili pred njimi. Misijonarji so v to de?elo pri?li v za?etku 20. stol. in prvi koraki njihovega dela niso bili lahki; nekateri poskusi so celo spodleteli. Vendar se niso vdali. Z veliko vero in z apostolsko gore?nostjo so nadaljevali z oznanjevanjem evangelija in slu?enjem bratom, pri ?emer so z velikimi ?rtvami ve?krat ponovno za?eli tam, kjer niso imeli uspeha.

Na to nas spominjajo ta okna, ki jih sedaj ne vidimo, ker je no?, skozi katera se nam lu? sonca smeje v obrazih svetnikov: ?ensk in mo?kih razli?nega porekla, povezanih z zgodovino va?e skupnosti: Petra Chanela, prvega mu?enca Oceanije, Janeza Mazzucconija in Petra To Rota, mu?encev Nove Gvineje, in potem Terezije iz Kalkute, Janeza Pavla II., Mary McKillop, Marije Goretti, Laure Vicuña, Zaffirina Namuncurà, Fran?i?ka Sale?kega,  Janeza Boska, Marije Dominike Mazarello. Vsi bratje in sestre, ki so na razli?ne na?ine in v razli?nih ?asih velikokrat za?eli in znova za?eli dela in poti, prispevali k prina?anju evangelija med vas, s pisanim bogastvom karizem in spodbujeni od istega Duha ter iste Kristusove ljubezni (prim. 1 Kor 12,4-7; 2 Kor 5,14). Prav po njihovi zaslugi, po zaslugi njihovih »odhodov« in »ponovnih odhodov«. Misijonarji so mo?ki in ?enske »odhodov« in ?e se vrnejo »ponovnih odhodov«. ?ivljenje misijonarjev je odhod in ponovni odhod.  Danes smo tukaj – zaradi njih smo tukaj – in gremo, kljub izzivom, ki jih prav tako ne manjka, brez strahu naprej, vedo? da nismo sami. Gospod je, ki deluje v nas in z nami (prim. Gal 2,20), ko nas tako kot njih napravlja za orodje njegove milosti (prim. 1 Pt 4,10). To je na?a poklicanost, da smo orodje.

In v zvezi s tem, tudi v lu?i tega, kar smo sli?ali, bi vam rad priporo?il pomembno pot, kamor morate usmeriti va?e »odhode«: pot na obrobja va?e de?ele. Mislim na ljudi, ki pripadajo najbolj zapostavljenim slojem mestnega prebivalstva, kakor tudi na tiste, ki ?ivijo v najbolj oddaljenih in zapu??enih podro?jih, kjer v?asih primanjkuje tudi potrebnih stvari. Pa tudi na bodisi moralno ali telesno odrinjene in ranjene zaradi predsodkov in vra?everja, v?asih do te mere, da je v nevarnosti njihovo ?ivljenje, kakor sta nam spomnila James in sestra Lorena. Tem bratom in sestram ?eli Cerkev biti posebno blizu, ker je Jezus v njih navzo? na poseben na?in (prim. Mt 25,31-40), in kjer je On, na?a Glava, tam smo tudi mi, njegovi udje, ki pripadamo istemu telesu, ki je »zdru?eno in spojeno prek vsakr?nega podpirajo?ega veziva« (Ef 4,16). Prosim ne pozabite na bli?ino, bli?ino. Najlep?e dr?e Boga so bli?ina, so?utje in ne?nost. Bli?ina, so?utje, ne?nost. ?e posve?ena, posve?en, duhovnik, ?kof, stre?nik, diakon niso bli?nji, niso so?utni in niso ne?ni, nimajo Jezusovega duha. Ne pozabite to: bli?ina, so?utje in ne?nost.

In to nas pripelje do drugega vidika: lepote, da smo tukaj. Simbolizirano lahko vidimo v ?koljkah kina, s katerimi je okra?en prezbiterij te cerkve, in ki so znamenje blaginje. Spominjajo nas, da smo za O?etove o?i tukaj najlep?i zaklad mi, zbrani okrog Jezusa, pod Marijinim pla??em, duhovno zdru?eni z vsemi brati in sestrami, ki nam jih je Gospod zaupal, in ki ne morejo biti tukaj, gore?i od ?elje, da bi ves svet mogel spoznati evangelij in deliti z nami mo? te lu?i.

James je vpra?al, kako mladim prenesti navdu?enje poslanstva. Ne mislim, da za to obstajajo »tehnike«. Preverjen na?in pa je ravno v tem, da gojimo in z njimi delimo svoje veselje biti Cerkev (prim. Benedikt XVI., Homilija pri otvoritveni ma?i 5. generalne konference latinskoameri?kih in karibskih ?kofov, Aparecida, 13. maja 2007). To je rekel Benedikt XVI.:  »da gojimo in z njimi delimo svoje veselje biti Cerkev«, Cerkev, ki je  gostoljubna hi?a iz ?ivih kamnov, izbranih in dragocenih, ki jih je Gospod postavil drugega ob drugega in jih zacementiral s svojo ljubeznijo (prim. 1 Pt 2,4-5). Tako, kot nas je opomnila Grace, ko je spomnila na izku?njo sinode, da se med seboj cenimo in spo?tujemo ter se postavimo v slu?bo drug drugega, da lahko njim in vsakomur, ki nas sre?a poka?emo, kako lepo je skupaj hoditi za Jezusom in oznanjati njegov evangelij. Lepote, da smo tukaj, torej ne do?ivljamo toliko ob velikih dogodkih in trenutkih uspeha, kot v zvestobi in ljubezni, s katerima si vsak dan prizadevamo za skupno rast.

In tako smo pri?li do tretjega in zadnjega vidika: upanja za rast. V tej cerkvi je zanimiva »kateheza v podobah« o prehodu ?ez Rde?e morje, z liki Abrahama, Izaka in Mojzesa. Gre za o?ake, ki so postali rodovitni iz vere, ki so zaradi tega, ker so verovali, prejeli v dar ne?teto potomstvo (prim. 1 Mz 15,5; 26,3-5; 2 Mz 32,7-14). In to je pomembno znamenje, ker spodbuja tudi nas danes, da zaupamo v rodovitnost svojega apostolata in ?e naprej me?emo majna semena dobrega v brazde sveta. Zdijo se majcena, kot gor?i?no zrno, toda ?e zaupamo in jih ne nehamo raztresati, bodo po Bo?ji milosti vzkalila in obrodila obilno letino (prim. Mt 13,3-9) ter dala drevesa, ki bodo lahko sprejela ptice neba (prim. Mr 4,30-32). To pravi sv. Pavel, ko nas spominja, da rast tega, kar mi sejemo, ni na?e delo, ampak je Gospodovo (prim. 1 Kor 3,7). To u?i tudi mati Cerkev, ko poudarja, da je tudi po na?ih naporih Bog tisti, ki poskrbi, »da prihaja njegovo kraljestvo na zemljo« (2. vatikanski koncil, Odlok Ad gentes, 42). Zato ?e naprej potrpe?ljivo evangeliziramo, ne da bi dovolili, da bi nam te?ave in nerazumevanja vzeli pogum, tudi takrat, kadar se pojavijo tam, kjer bi jih najmanj ?eleli sre?ati: na primer v dru?ini, kot smo sli?ali.

Dragi bratje in sestre, skupaj se zahvalimo Gospodu za to, kako evangelij poganja korenine in se ?iri na Papui Novi Gvineji in na Salomonovih otokih. Nadaljujte tako svoje poslanstvo, kot pri?e poguma, lepote in upanja! In ne pozabite sloga Boga, ki je: bli?ina, so?utje in ne?nost. Vedno hodite naprej s tem Gospodovim slogom. Zahvaljujem se vam za vse, kar delate. Vse iz srca blagoslavljam in vas prosim, da ne pozabite moliti zame, ker to potrebujem. Hvala. Toda molite v mojo korist, ne proti.