Sveti o?e: ?e pravi?nost ne brani ?lovekovega dostojanstva, ostaja mrtva ?rka
Vatican News
Pape? uvodoma zapi?e, da Panhispanski pravni slovar tranzicijsko pravi?nost opredeljuje kot »sklop pravnih in politi?nih ukrepov, sprejetih po konfliktu ali zatiranju, v katerem je pri?lo do mno?i?nih kr?itev ?lovekovih pravic, z namenom spodbujanja sprave in demokracije; vklju?uje kazenske postopke, komisijo za resnico, programe od?kodnin in institucionalne reforme«.
Po besedah pape?a Fran?i?ka nas to, kar se nau?imo iz preteklosti, in razmislek o izku?njah, ki so zelo pogosto tudi bole?e, vabi, »da bi zagotovili koherentne in smiselne odgovore na sedanje izzive ter iskali mehanizme, ki bodo utrjevali napredek na poti miru, svobode in pravi?nosti«. Sveti o?e zatem spomni na to, kar se je zgodilo med prvimi Kolumbovimi potovanji v Ameriko, ko je kraljica Izabela Kastiljska izvedela, da so domorodce prodajali kot su?nje. »?e sledimo zgornji definiciji, imamo situacijo konflikta in zatiranja, v kateri je pri?lo do mno?i?ne kr?itve ?lovekovih pravic, ter takoj?njega sklopa ukrepov, ki jih je sprejela krona in ki so postali zametek na?ih sodobnih deklaracij o ?lovekovih pravicah,« zapi?e sveti o?e ter doda, da lahko iz tega primera izlu??imo nekaj spoznanj, ki jih razlo?i v nadaljevanju sporo?ila.
»Prvi?, zgodovina se ne vra?a nazaj, tako v na?em primeru kot v bole?i zgodovini ?tevilnih dr?av, zato moramo graditi izhajajo? iz teh situacij, ne da bi se slepili, da bo vse tako kot prej. Ameriki in Evropi je bilo namenjeno, da sta se sre?ali. Zato morajo tovrstni dogodki, tudi ?e se jih razume kot hude krize, obroditi sad, za to pa smo odgovorni kot ljudje. Res je, da obstajajo situacije, v katerih se zdi, da nasilje nima opravi?ila, toda naj gre za revolucijo, spremembo re?ima ali invazijo, se ne moremo zgolj prito?evati, kar je sicer prav, a nekoristno – "ne bi smelo biti tako" –, ampak se moramo s temi izzivi soo?iti na dodelan na?in, saj je edinost nad konfliktom (prim. apostolska spodbuda Evangelii gaudium, ?t. 228)«.
Drugi nauk je po pape?evih besedah takoj?en odziv. »Mo? zakona, ki ga predstavlja kraljica Izabela, ne samo kot politi?na avtoriteta, temve? tudi kot moralna vest osebe, ki se je zavedala, da bo morala za svoja dejanja odgovarjati Bogu, narekuje pogumne, inovativne in odlo?ne re?itve, ki gredo v bistvo resnice o ?loveku, o njegovem dostojanstvu; reparacijske reforme – celo na lastne stro?ke je osvobodila su?nje – in institucionalne reforme – prepovedala je su?enjstvo ter zahtevala dejavno in celovito spo?tovanje temeljnih pravic ?rtev.«
Nadalje sveti o?e omeni ?e tretji nauk, ki je »najte?ji, vendar pa zato ni brez upanja: dejansko in konkretno izvajanje teh dolo?b ne bo vedno lahko, niti ga ne bo spodbujal tako vzvi?en duh. ?eprav je Izabela na papirju naredila ogromen korak v odnosih med obema ljudstvoma, in je velikodu?no, ?eprav enostransko, novim ljudstvom ponudila vse, kar je s svojega polo?aja mogla, da bi ustvarila prostor za integracijo, so napetosti vedno obstajale. Vendar pa nas ta realnost prav tako u?i, da lahko pogodba, podpis, zakon ostanejo mrtva ?rka na papirju, ?e se ne zagotovijo sredstva, da bi z resnostjo, razsodnostjo in potrpe?ljivostjo ne le besedilo, ampak tudi duh, ki ga o?ivlja, prodrl do tistih, ki jim je namenjen«.
Ob koncu sporo?ila pape? Fran?i?ek izrazi upanje, da bo navzo?im spomin na preteklost, o katerem je pisal, lahko slu?il. Za?eli jim, naj bodo pogumni in odlo?ni ter se mo?no zana?ajo na Boga – kot bi jim gotovo svetovala Izabela –, da bodo »uresni?evali pravi?nost, odpirali poti razumevanja in bratstva ter ustvarjali nove prostore za integracijo in izgradili to ?udovito de?elo, ki ni utopija, ampak odgovornost«.
