杏MAP导航

Vatican News

V sredo, 4. septembra, je bil na programu vljudnostni obisk pri indonezijskem predsedniku v predsedni?ki pala?i Istana Merdeka v D?akarti. Sledilo je sre?anje s predstavniki oblasti, civilno dru?bo in diplomatskim zborom. Pape? je spregovoril o raznolikosti indonezijskega naroda, ki ga med seboj povezuje medsebojno spo?tovanje kulturnih, etni?nih, jezikovnih in verskih raznolikosti. To ravnovesje med mnogoterostjo kultur je treba nenehno varovati, kar je naloga posameznikov in politike, ki si za cilj postavlja harmonijo, pravi?nost, spo?tovanje pravic, trajnostni razvoj, solidarnost in prizadevanje za mir, tako znotraj indonezijske dru?be kot z drugimi narodi.

Pape? Fran?i?ek, govor med sre?anjem s predstavniki indonezijskih oblasti, civilno dru?bo in diplomatskim zborom, D?akarta, 4. september 2024

Gospod predsednik, spo?tovani predstavniki oblasti, spo?tovani predstavniki civilne dru?be, ?lani diplomatskega zbora!

Gospod predsednik, iskreno se vam zahvaljujem za dobrodo?lo povabilo na obisk in za prijazne pozdravne besede. Novoizvoljenemu predsedniku izrekam najtoplej?e ?elje za rodovitno delo v slu?bi Indonezije, obse?nega arhipelaga tiso?erih otokov, obdanih z morjem, ki povezuje Azijo z Oceanijo.

Skoraj bi lahko rekli, da tako kot je ocean naravni element, ki zdru?uje vse indonezijske otoke, je vzajemno spo?tovanje kulturnih, etni?nih, jezikovnih in verskih zna?ilnosti vseh ?love?kih skupin, ki sestavljajo Indonezijo, vezno tkivo, zaradi katerega so Indonezijci enoten in ponosen narod.

Va?e nacionalno geslo Bhinneka tunggal ika (Zdru?eni v razli?nosti ali dobesedo Mnogi, a eden) dobro izra?a to ve?plastno stvarnost razli?nih ljudstev, ki so trdno zdru?eni v eni sami dr?avi. Prav tako ka?e, da tako kot je velika biotska raznovrstnost tega arhipelaga vir bogastva in sijaja, tako tudi posebne razlike prispevajo k oblikovanju veli?astnega mozaika, v katerem je vsak kamen?ek nenadomestljiv element pri sestavljanju velikega izvirnega in dragocenega dela. To je va? zaklad, to je va?e najve?je bogastvo.

Harmonija pri spo?tovanju raznolikosti je dose?ena, ko vsaka posebna vizija upo?teva skupne potrebe in ko vse etni?ne skupine in verske skupnosti delujejo v duhu bratstva ter si prizadevajo za plemenit cilj slu?iti dobrobiti vseh. Zavest o sodelovanju v skupni zgodovini, v kateri vsak prina?a svoj prispevek in kjer je solidarnost vsakega dela do celote temeljna, pomaga najti prave re?itve, se izogniti razhajanjem zaradi nasprotij in spremeniti nasprotovanje v dejavno sodelovanje.

To modro in ob?utljivo ravnovesje med mnogoterostjo kultur in razli?nih ideolo?kih pogledov ter razlogi, ki utrjujejo enotnost, je treba nenehno braniti pred vsakr?nim neravnovesjem. Gre za obrtni?ko delo, ki je zaupano vsem, na poseben na?in pa delovanju, ki ga izvaja politika, ko si za cilj postavlja harmonijo, pravi?nost, spo?tovanje temeljnih ?lovekovih pravic, trajnostni razvoj, solidarnost in prizadevanje za mir, tako znotraj dru?be kot z drugimi ljudmi in narodi. Od tu prihaja veli?ina politike.

Cerkev ?eli okrepiti medverski dialog, da bi spodbudila mirno in konstruktivno harmonijo, ki zagotavlja mir in zdru?uje mo?i za premagovanje neravnovesij in rev??ine, ki ?e vedno obstajajo na nekaterih obmo?jih dr?ave. Na ta na?in je mogo?e odpraviti predsodke in ustvariti ozra?je vzajemnega spo?tovanja in zaupanja, ki je nujno potrebno za soo?anje s skupnimi izzivi, vklju?no z bojem proti skrajne?em in nestrpne?em, ki se posku?ajo uveljaviti z izkrivljanjem vere ter uporabo prevare in nasilja. Bli?ina in poslu?anje mnenj drugih pa v narodu ustvarjata bratstvo.

Katoli?ka cerkev je v slu?bi skupnega dobrega in ?eli okrepiti sodelovanje z javnimi ustanovami in drugimi akterji civilne dru?be – brez prozelitizma, v spo?tovanju vere vsake osebe –, da bi spodbudila oblikovanje bolj uravnote?ene socialne strukture ter zagotovila u?inkovitej?o in pravi?nej?o razdelitev socialne pomo?i.

Dovolite mi, da sedaj omenim preambulo va?e ustave iz leta 1945, ki ponuja dragocene smernice za pot, ki jo je izbrala demokrati?na in neodvisna Indonezija.

Preambula v nekaj vrsticah dvakrat omenja vsemogo?nega Boga in potrebo po njegovem blagoslovu za nastajajo?o dr?avo Indonezijo. Podobno besedilo, s katerim se za?ne va? temeljni zakon, dvakrat obravnava socialno pravi?nost, na kateri bi naj temeljila vzpostavitev mednarodne ureditve in ki je opredeljena kot eden od glavnih ciljev, ki jih je treba dose?i v korist vsega indonezijskega ljudstva.

Enotnost v mnogoterosti, socialna pravi?nost, bo?ji blagoslov so torej temeljna na?ela, ki naj bi navdihovala in usmerjala specifi?ne programe, so kot nosilna struktura, trdna podlaga, na kateri se gradi hi?a. In kako ne bi opazili, da se ta na?ela zelo dobro ujemajo z geslom mojega obiska v Indoneziji: Vera. Bratstvo. So?utje?

Na ?alost so v dana?njem svetu nekatere te?nje, ki ovirajo razvoj univerzalnega bratstva (prim. , 9). V razli?nih regijah opa?amo pojav nasilnih konfliktov, ki so pogosto posledica pomanjkanja medsebojnega spo?tovanja, nestrpne ?elje, da bi za vsako ceno prevladali lastni interesi, lastno stali??e ali lastna delna zgodovinska naracija, tudi ko to vodi v neskon?no trpljenje celotnih skupnosti in privede do pravih krvavih vojn.

V?asih se v dr?avah razvijejo nasilne napetosti, ker ?elijo tisti, ki so na oblasti, vse poenotiti in vsiliti svojo vizijo tudi v zadevah, ki bi morale biti prepu??ene avtonomiji posameznikov ali povezanih skupin.

Po drugi strani pa je kljub prepri?ljivim programskim izjavam veliko situacij, ko ni u?inkovitega in daljnovidnega zavzemanja za vzpostavitev socialne pravi?nosti. Zaradi tega precej?en del ?love?tva ostaja na robu, brez sredstev za dostojno ?ivljenje in brez za??ite za spopadanje z resnimi in nara??ajo?imi socialnimi neravnovesji, ki spro?ajo hude konflikte.

V drugih kontekstih pa ljudje verjamejo, da lahko ali bi morali zanemariti iskanje Bo?jega blagoslova, saj menijo, da je ta odve? za ljudi in civilno dru?bo, ki bi jo morali spodbujati z lastnimi prizadevanji, vendar pri tem pogosto naletijo na razo?aranje in neuspeh. Nasprotno pa obstajajo primeri, ko je vera v Boga nenehno postavljena v ospredje, vendar je pogosto na ?alost zmanipulirana in ne slu?i gradnji miru, ob?estva, dialoga, spo?tovanja, sodelovanja, bratstva, izgradnji naroda, temve? podpihovanju razdora in sovra?tva.

Sredi teh senc je zanimivo opazovati, kako filozofija, ki navdihuje organizacijo indonezijske dr?ave, ka?e modrost in ravnovesje. V zvezi s tem se sklicujem na besede svetega Janeza Pavla II. med njegovim obiskom te pala?e leta 1989. Med drugim je dejal: »S priznavanjem prisotnosti legitimne raznolikosti, s spo?tovanjem ?lovekovih in politi?nih pravic vseh dr?avljanov ter s spodbujanjem rasti narodne enotnosti, ki temelji na strpnosti in spo?tovanju drugih, postavljate temelje tiste pravi?ne in mirne dru?be, ki si jo vsi Indonezijci ?elijo zase in jo ?elijo prenesti na svoje otroke« (Govor predsedniku Republike Indonezije in oblastem, D?akarta, 9. oktober 1989).

?etudi zgoraj navedena vodilna na?ela v zgodovinskih dogodkih v?asih niso bila dovolj mo?na, da bi se uveljavila v vseh okoli??inah, ostajajo veljavna in zanesljiva kot svetilnik, ki ka?e smer in opozarja na najnevarnej?e napake, ki se jim je treba izogniti.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, upam, da bo vsak v svojem vsakdanjem delovanju lahko ?rpal navdih iz teh na?el in jih uporabil pri obi?ajnem opravljanju svojih dol?nosti, kajti opus justitiae pax, mir je sad pravi?nosti. Harmonija je namre? dose?ena, kadar se vsak ne zavzema le za svoje interese in svoj pogled, temve? za dobro vseh gradi mostove, spodbuja dogovore in sinergije, zdru?uje mo?i, da bi premagal vse oblike moralne, gospodarske in dru?bene rev??ine ter spodbujal mir in slogo.

Dragi bratje in sestre, nadaljujte svojo pot, ki tako lepa in pravilna. Blagoslavljam ves narods: Bog blagoslovi Indonezijo z mirom, da bo gradila prihodnost, polno upanja. Bog blagoslovi vse vas!