Pape? udele?encem ?tirih razli?nih kapitljev o razlo?evanju, formaciji in dejavni ljubezni
Pape? Fran?i?ek
?tirje kapitlji! ?tirje kapitlji skupaj ... vidi se, da zna prefekt prihraniti ?as, kajne?, in jih da skupaj. To je ?as kapitljev ...
Vse vas pozdravljam in pozdravljam vas predstojniki in predstojnice. Vesel sem, da vas lahko sre?am: Dominikanske sestre misijonarke sv. Siksta; Sestre dru?be presvetega Srca Jezusovega – kdo je bil va? ustanovitelj ali ustanoviteljica? Margherita Sofia Barat. Dobra je bila ta ?ena, dobra, dobra – Sestre darovanja Presvete Marije v templju in Dru?ba bo?jih poklicev (o?etje vokacionisti).
S kapitljem imate vedno milost in tudi odgovornost, da ?ivite temeljni trenutek ne le za ?ivljenje va?ih ustanov, ampak za celotno Cerkev. Trenutek, v katerem poslu?ate Svetega Duha, da se tudi danes nadaljuje s cvetenjem karizmati?nih navdihov, ki so bili nekega dne dani va?im ustanoviteljicam in ustanoviteljem. Zato se za trenutek ustavimo, da skupaj razmislimo o treh eksistencialnih in apostolskih razse?nostih, ki so skupne va?im razli?nim resni?nostim. Ti trije vidiki so: razlo?evanje, formacija in dejavna ljubezen.
Prvi?: razlo?evanje. To je »stvar, ki je lastna« karizmi o?etov vokacionistov in je za vsakogar, vendar je to stvar, ki je njim lastna, o?itno pa v ?ir?em smislu zadeva vsako redovno kongregacijo in vsakega ?loveka. Razlo?evanje je del ?ivljenja, tako v slovesnih trenutkih velikih odlo?itev kot v vsakodnevnih trenutkih majhnih vsakodnevnih odlo?itev. Povezano je z na?o svobodo in zato vsak dan izra?a in uresni?uje skupno ?love?ko poklicanost ter posebno in edinstveno identiteto vsakega od nas. Vsekakor je to utrujajo?e delo: poslu?ati Gospoda, sebe in druge; je tudi naporen trenutek molitve, premi?ljevanja, potrpe?ljivega ?akanja, nato pa poguma in ?rtvovanja, da bi konkretizirali in uresni?ili tisto, kar Bog, ne da bi nam kdaj vsilil svojo voljo – nikoli nam ne vsili svoje volje, On se nam ne vsili –predlaga na?emu srcu. Misli, razmi?ljaj in za?util bo? ?utenja, ki se dotaknejo srca. Hkrati pa je to tudi velika izku?nja sre?e, saj sprejetje »dobre odlo?itve, prave odlo?itve« prina?a veselje (prim. Splo?na avdienca, 31. avgust 2022). In na? svet ima veliko potrebo po ponovnem odkrivanju okusa in lepote odlo?anja, zlasti v zvezi z dokon?nimi odlo?itvami, ki dolo?ajo odlo?ilno prelomnico v ?ivljenju, kot je poklicna izbira. Potrebuje pa o?ete in matere, ki pomagajo, zlasti mladim, razumeti, da biti svoboden ne pomeni ve?no ostati na razpotju, malo »uiti« na levo in desno, ne da bi dejansko zapeljali na cesto. Biti svoboden pomeni staviti na – staviti na! – na pot, seveda z razumom in preudarnostjo, pa tudi z drznostjo in duhom odrekanja, za rast in napredovanje v dinamiki darovanja ter biti sre?en in ljubiti po Bo?jem na?rtu.
In tako smo pri?li do druge to?ke: formacija. Tudi to je lastnost, ki vas na razli?ne na?ine zdru?uje. Najprej zato, ker je redovno ?ivljenje samo po sebi pot rasti v svetosti, ki zajema vse bivanje in na kateri Gospod neprestano oblikuje srca tistih, ki jih je izvolil. In v zvezi s tem vam vsem priporo?am vztrajnost v molitvi, toda tisto molitev, ki je oseben odnos z Gospodom, ki poslu?a, ki ?aka; tako v skupnostni kot osebni molitvi, pa tudi v zakramentalnem ?ivljenju in tudi – upam si re?i – ?e??enju. Danes smo izgubili ?ut za ?e??enje, moramo ga ponovno pridobiti. ?e??enje ... In tudi skrb za vse tiste trenutke, ki delajo odnos posve?ene osebe s Kristusom ?iv in vsakdanji.
Pravzaprav lahko samo tisti, ki se skromno in nenehno prepoznava »v formaciji«, upa, da bo dobri »vzgojitelj, vzgojiteljica« za druge, in vzgoja na kateri koli stopnji, pa je vedno najprej in predvsem podelitev prehojene poti in posredovanje izku?enj, pri ?emer veselo iskanje resnice, »ki vznemirja srce vsakega ?loveka, dokler ne sre?a Bo?je lu?i, ki prebiva v njem in je ne podeli z vsemi« (Apostolska konstitucija Veritatis gaudium, 1). In prosim, pazite na nemir srca? »Ne, moje srce je mirno!« »Hmmmm …« Eno je biti miren, drugo pa nemiren. Biti moramo v miru, a nemirni. Tudi v tem smislu je va?e poslanstvo danes izrazito prero?ko, v dru?benem in kulturnem kontekstu, za katerega je zna?ilno vrtoglavo in nenehno kro?enje informacij, po drugi strani pa dramati?no revno v ?love?kih odnosih. V na?em ?asu so nujno potrebni vzgojitelji, ki bi znali z ljubeznijo postati sopotniki in sopotnice osebam, ki so jim zaupane.
In to nas pripelje do tretje to?ke: dejavne ljubezni. Vse ?tiri va?e ustanove so bile ustanovljene za podporo in izobra?evanje revnih mladih ljudi, ki brez potrebne pomo?i ne bi mogli priti do primerne izobrazbe za svojo prihodnost ali se niti odzvati svoji poklicanosti. Sveta Magdalena Sofia Barat, sveti Justin Maria Russolillo, ?astita Marija Antonia Lalia in mati Caterina Molinari so v njih videli bo?je znamenje za svoje poslanstvo. Enako bo tudi za vas dobro, zlasti v teh dneh skupnostnega razlo?evanja, da nenehno dr?ite pred o?mi obraze ubogih in skrbite, da se pod njihovimi pogledi na va?ih sre?anjih ?iri impulz zastonjskosti in nesebi?ne ljubezni, po kateri se je za?ela va?a prisotnost v Cerkvi. Jezus nam govori v najbolj potrebnih bratih in sestrah (glej Mt 25,31-45) in v vsakem daru, ki jim je dan, se odseva Bo?ja ljubezen. In ne pozabimo, kaj se bo zgodilo ob poslednji sodbi. Gospod nas ne bo vpra?al: »Kaj si ?tudiral? Koliko diplom si imel? Koliko del si vodil ...?«. Ne, ne.: »Pridi, pridi z menoj – bo rekel Gospod – ker sem bil la?en in si mi dal jesti, ?ejen sem bil in si mi dal piti. Preganjali so me in si me za??itil.« To je tema zaklju?nega izpita, po kateri bomo sojeni. Tu je lu? za na?o pot in tudi tu je u?inkovit protistrup za premagovanje kulture odmetavanja v nas in okoli nas. Prosim, ne zavrzite ljudi, ne izbirajte ljudi po merilih sveta: koliko so pomembni, koliko denarja imajo … ta posvetna merila, ven z njimi. Ne zavrzi, ampak sprejmi, objemi vse, ljubi vse. Ta kultura, ki izhaja iz individualizma in razdrobljenosti, ?al prevladuje v na?em ?asu (prim. Sporo?ilo za XXVII. svetovni dan bolnikov, 25. november 2018).
Drage sestre, dragi bratje, hvala vam za to, kar delate! Nadaljujte svoje poslanstvo z zaupanjem in prosim, ne pozabite moliti zame: vendar molite za, ne proti, kajne? To je zelo pomembno!
… blagoslov in po blagoslovu se drug za drugim pribli?ajte – to, to, to – tako vas bom imel veselje osebno pozdraviti.
[Blagoslov]
