Pape? Fran?i?ek sprejel predstavnike Zdru?enja afganistanske skupnosti v Italiji
Pape? Fran?i?ek
Dragi gospodje, veseli me, da se sre?am z vami, ki predstavljate Zdru?enje afganistanske skupnosti v Italiji.
Afganistan je imel v zadnjih desetletjih zapleteno in dramati?no zgodovino, za katero je zna?ilno zaporedje vojn in krvavih spopadov, ki so prebivalstvu zelo ote?ili miren, svoboden in varen obstoj. Nestabilnost, vojne operacije s svojim bremenom uni?enja in smrti, notranjimi delitvami in ovirami za priznanje nekaterih temeljnih pravic so mnoge potisnile na pot izgnanstva. Tukaj sem na?el in obiskal nekaj dru?in iz Afganistana, ki so pri?le sem.
Ne smemo pozabiti ?e na eno pomembno zna?ilnost afganistanske dru?be in tudi pakistanske dru?be, in sicer, da ju sestavlja veliko ljudstev, od katerih je vsak ponosen na svojo kulturo, svojo tradicijo, svoj specifi?en na?in ?ivljenja. Ta izrazita diferenciacija, namesto da bi bila prilo?nost za spodbujanje minimalnega skupnega imenovalca za za??ito posebnosti in pravic vsake osebe, je v?asih razlog za diskriminacijo in izklju?evanje, ?e ne celo za preganjanje. Zdi se tragi?no, pa vendar ste ?li vi skozi tragi?en ?as, ?tevilne vojne ...
Vse to potem dobi ?e ve?ji pomen na obmejnem obmo?ju s Pakistanom, kjer prepletenost etni?nih skupin in izjemna »poroznost« meja dolo?ata situacijo, ki je ni lahko razvozlati in v kateri je zelo te?ko izvajati zakonodajo, ki bi jo vsi sprejeli in udejanjali. V podobnih kontekstih se lahko spro?ijo procesi, v katerih stranka, ki je ali se ?uti mo?nej?a, te?i k preseganju zapovedi zakona ali k prevladi nad manj?inami, pri ?emer uporablja to kot ??it za domnevno pravico do sile, namesto da bi se zana?ala na mo? zakona.
Verski dejavnik bi moral po svoji naravi prispevati k zmanj?anju bridkosti konfliktov, ustvarjati bi moral prostor, da se vsem priznajo polne dr?avljanske pravice na enakovredni podlagi in brez diskriminacije. Vendar pa je vera pogosto podvr?ena manipulaciji in izkori??anju, na koncu pa slu?i namenom, ki niso zdru?ljivi z njo. V teh primerih postane vera dejavnik konflikta in sovra?tva, kar lahko privede do nasilnih dejanj. In vi ste to videli, nekajkrat. Spomnim se tistega najte?jega trenutka, ko sem videl posnetke v novicah: s koliko trdoto, s koliko bole?ino ...
Zato je bistvenega pomena, da v vsakem dozori prepri?anje, da ne moremo v imenu Boga podpihovati prezira do drugih, sovra?tva in nasilja. Zato vas spodbujam, da nadaljujete s svojim plemenitim namenom spodbujanja verske harmonije in si prizadevate za premagovanje nesporazumov med razli?nimi religijami, da bi tako zgradili pot zaupljivega dialoga in miru. To ni preprosta pot, ki se v?asih tudi zaplete, ampak je edina mo?na pot, ki jo je treba vztrajno in dosledno zasledovati, ?e res ?elite delati dobro za skupnost in spodbujati mir.
Spomnim se, ko sem bil v Srednjeafri?ki republiki, sem bil pri katoli?ki skupnosti, potem sem ?el obiskat islamsko skupnost in molil v mo?eji. In tam je bilo sre?anje z voditelji, mo?eja pa je bila malo naprej. In rekel sem: »A lahko grem molit?« – niso pri?akovali. »Da«: sezul sem ?evlje in ?el tja molit. In potem je vodja skupnosti sedel v moj papamobil in sva ?la obiskat vse skupnosti, tako islamske, protestantske kot katoli?ke. In to zdru?uje, to zelo zdru?uje.
V zvezi s tem bi rad spomnil, kar sva skupaj z Velikim Imanom Al-Azharja izjavila v Dokumentu o ?love?kem bratstvu za svetovni mir in skupno so?itje, podpisanem v Abu Dabiju 4. februarja 2019, namre?, da »verstva nikoli ne spodbujajo vojne in ne prebujajo ?ustev sovra?tva, nasprotovanja, ekstremizma, niti ne pozivajo k nasilju ali k prelivanju krvi. Te podlosti so sad odklona od verskega nauka, politi?na uporaba religije ali pa tudi razlage razli?nih verskih skupin, ki so zlorabili [...] vpliv verskih ?ustev na srca ljudi, da bi jih vodili k po?etju, kar nima nobene zveze z resnico vere«. Zato sva od vseh zahtevala, da se preneha uporabljati vero za spodbujanje sovra?tva, nasilja, ekstremizma in slepega fanatizma, kakor tudi, da se preneha uporabljati Bo?je ime za opravi?evanje dejanj ubijanja, izgnanstva, terorizma in zatiranja.« In to sva storila prav zaradi vere v Boga, ki je ustvaril ljudi, da ?ivijo kot bratje in «no?e, da se njegovo ime uporablja za teroriziranje ljudi«.
Kar je bilo povedano o vlogi vere, lahko po analogiji prenesemo na etni?no-jezikovno-kulturne razlike, za obvladovanje katerih je prav tako potrebno »prevzeti kulturo dialoga kot pot; skupno sodelovanje kot ravnanje; medsebojno poznavanje kot metodo in merilo« (ibid.).
Dragi bratje, iskreno upam, da bodo ta merila postala skupna dedi??ina, tako da bodo vplivala na miselnost in vedenje, tako da se na?ela ne bodo le abstraktno cenila in podeljevala, ampak tudi konkretno in pravo?asno uporabljala. ?e se to zgodi, se bo kon?ala tudi diskriminacija, ki jo va?e zdru?enje o?ita nad pa?tunsko etni?no skupino v Pakistanu, in lahko se za?ne novo obdobje, v katerem bodo mo? zakona, so?utje – ta beseda je klju?na: so?utje – in sodelovanje v medsebojnem spo?tovanju, pripeljali do bolj pravi?ne in humane civilizacije.
Videl sem na primer v nekaterih afri?kih dr?avah, kjer sta dve pomembni religiji – islam in katolicizem – kako gredo muslimani za bo?i? vo??it kristjanom in prinesejo jagnjeta in te stvari, za praznik ?rtvovanja pa gredo kristjani k muslimanom in jim prinesejo stvari za praznovanje. To je pravo bratstvo in to je lepo. Borite se za to.
Naj vsemogo?ni in usmiljeni Bog pomaga vladam in ljudstvom pri izgradnji dru?be, kjer je vsem priznano polno dr?avljanstvo z enakimi pravicami; kjer lahko vsakdo ?ivi po svojih obi?ajih in kulturi, v okviru, ki upo?teva pravice vsakogar, brez zlorab in diskriminacije.
Dragi prijatelji, hvala za va? obisk. ?elim vam vse dobro pri va?em delu in kli?em Bo?ji blagoslov nad vas in va?e dru?ine. Vi pa molite, da me Bog blagoslovi. Hvala.
