Pape? Fran?i?ek med homilijo: Benetke so kraj, kjer se porajajo bratje
Pape? Fran?i?ek
Homilija svetega o?eta Fran?i?ka na Trgu sv. Marka
Jezus je trta, mi smo mladike. In Bog, usmiljeni in dobri O?e, kot potrpe?ljiv kmet skrbno dela na nas, da bi bilo na?e ?ivljenje polno sadov. Zato nam Jezus priporo?a, naj varujemo neprecenljivi dar povezanosti z njim, od katere sta odvisna na?e ?ivljenje in na?a rodovitnost. Vztrajno ponavlja: »Ostanite v meni in jaz v vas. […] Kdor ostane v meni in jaz v njem, obrodi obilo sadu« (Jn 15,4). Samo kdor ostane zdru?en z Jezusom, rodi sad. Zadr?imo se pri tem.
Jezus kon?uje svoje zemeljsko poslanstvo. Pri zadnji ve?erji tistim, ki bodo njegovi apostoli, skupaj z evharistijo izro?i nekaj klju?nih besed. Ena izmed njih je prav ta: »ostanite«, se pravi ohranite povezanost z menoj ?ivo, ostanite zdru?eni z menoj kot mladike s trto. Z uporabo te prispodobe Jezus privzame svetopisemsko podobo, ki jo je ljudstvo dobro poznalo in ki jo je sre?evalo v molitvi, kakor v psalmu, ki pravi: »O Bog nad vojskami, vrni se vendar, ozri se z nebes in glej, obi??i ta vinograd« (Ps 80,15). Izrael je vinograd, ki ga je Gospod posadil in za katerega skrbi. In ko ljudstvo ne prina?a sadov ljubezni, ki jih Gospod pri?akuje, prerok Izaija oblikuje obto?bo z uporabo prilike o vinogradniku, ki je izkr?il svoj vinograd, ga o?istil kamenja, vanj zasadil dragoceno trto v pri?akovanju, da bo obrodila dobro vino, ta pa je obrodila samo trpko grozdje. In prerok zaklju?i: »Kajti hi?a Izraelova je vinograd Gospoda nad vojskami, Judovi mo?je so nasad njegovega veselja. Upal je, da bo pravica, pa glej, zatiranje, da bo pravi?nost, pa glej, vpitje« (Iz 5,7). Tudi Jezus, ko povzame Izaija, pove dramati?no priliko o morilskih najemnikih in poudari nasprotje med potrpe?ljivim Bo?jim delovanjem in med zavra?anjem njegovega ljudstva (prim. Mt 21,33-34).
Zato nas prilika o trti, ki izra?a ljube?o Bo?jo skrb za nas, po drugi strani svari, da ne bomo mogli obroditi dobrih sadov in tvegamo, da bomo postali suhe mladike. Stra?no je postati suhe mladike, ki bodo zavr?ene.
Bratje in sestre, na ozadju podobe, ki jo je uporabil Jezus, mislim tudi na dolgo zgodovino, ki povezuje Benetke z delom v vinogradih in s pridelovanjem vina, s skrbjo mnogih vinogradnikov in ?tevilnih vinogradov, ki so zrasli na otokih Lagune in na vrtovih med uli?icami mesta, in na tiste, ki so zaposlovale menihe, da so pridelovali vino za svoje skupnosti. Znotraj tega spomina o vinogradih in vinu ni te?ko dojeti sporo?ila prilike o trti in mladikah. Vera v Jezusa, povezanost z njim ne zapre na?e svobode, ampak nas nasprotno, povezanost z Jezusom odpre za sprejemanje soka Bo?je ljubezni, ki pomno?i na?e veselje, poskrbi za nas s skrbnostjo dobrega vinogradnika in poskrbi, da rastejo poganjki tudi takrat, ko zemlja na?ega ?ivljenja postane suha. Na?e srce ve?krat postane suho.
Vendar priliko, ki je pri?la iz Jezusovega srca, lahko razumemo tudi z mislijo na to mesto, zgrajeno na vodi, ki je zaradi te svoje posebnosti prepoznano kot eno najbolj osupljivih mest na svetu. Benetke so eno z vodami, iz katerih se dvigajo, in brez skrbi in varovanja tega naravnega scenarija bi lahko tudi prenehale obstajati. Tako je tudi z na?im ?ivljenjem: tudi mi, ki smo bili od nekdaj potopljeni v izvire Bo?je ljubezni, smo bili prerojeni po krstu, smo bili po vodi in Svetem Duhu rojeni v novo ?ivljenje in vcepljeni v Kristusa kot mladike v trto. Po nas te?e sok te Bo?je ljubezni, brez katere bi postali suhe veje, ki ne obrodijo sadu. Bla?eni Janez Pavel I, je, ko je bil patriarh tega mesta, neko? dejal, da je Jezus, »pri?el, da ljudem prinese ve?no ?ivljenje […] To ?ivljenje je v njem in prehaja iz njega na njegove u?ence, kakor se sok iz trtnega debla dviga v mladike. To je sve?a voda, ki jo on daje, vedno brizgajo?i izvir« (A. Luciani, Venezia 1975-1976. Opera Omnia. Discorsi, scritti, articoli, vol. VII, Padova 2011, 158).
Bratje in sestre, to je to, kar je pomembno: ostati v Gospodu, prebivati v Njem. Premislimo o tem: ostati v Gospodu, prebivati v Njem. In tega glagola – ostati – ne smemo razumeti kot nekaj stati?nega, kot bi nam hotel povedati, naj ostanemo mirni, parkirani v pasivnosti. Dejansko nas ta glagol ostati vabi, naj se zganemo, saj ostati v Gospodu pomeni rasti v odnosu z Njim, se pogovarjati z Njim, sprejemati njegovo Besedo, hoditi za njim po poti Bo?jega kraljestva. Gre torej za to, da se podamo na pot za Njim, da se pustimo izzvati njegovemu evangeliju in postanemo pri?e njegove ljubezni.
Zato Jezus pravi, da kdor ostane v Njem, obrodi sad. In ne gre za kakr?en koli sad! Sad mladik, po katerih te?e sok, je grozdje in iz grozdja pride vino, ki je mesijansko znamenje v najbolj?em pomenu besede. Jezus namre?, ki je Mesija, ki ga je poslal O?e, prina?a vino Bo?je ljubezni v ?lovekovo srce in ga napolnjuje z veseljem in upanjem.
Dragi bratje in sestre, to je sad, ki smo ga poklicani obroditi v svojem ?ivljenju, v svojih odnosih, na krajih, ki jih vsak dan obiskujemo, v na?i dru?bi, med na?im delom. ?e danes gledamo na mesto Benetke, ob?udujemo njegovo o?arljivo lepoto, vendar smo tudi zaskrbljeni zaradi ?tevilnih problemov, ki mu grozijo: podnebne spremembe, ki vplivajo na vode Lagune in na vse podro?je; na krhkost zgradb, kulturnih dobrin, pa tudi na ljudi; te?avo pri ustvarjanju okolja, ki bi bilo z ustreznim upravljanjem turizma po meri ?loveka; povrh vsega pa tudi vse, kar s temi resni?nostmi tvegamo ustvariti glede razpada dru?benih odnosov, individualizma in osamljenosti.
In mi, kristjani, ki smo mladike, zdru?ene s trto, vinograd Boga, ki skrbi za ?love?tvo in je svet ustvaril kot vrt, da bi mi mogli v njem uspevati in se vedno bolj razcvetati, kako na to odgovarjamo? ?e bomo ostajali zdru?eni s Kristusom, bomo lahko v resni?nosti, ki jo ?ivimo, obrodili sadove evangelija: sadove pravi?nosti in miru, sadove solidarnosti in skrbi drug za drugega; odlo?itve za pozornost do varovanja okoljske, pa tudi ?love?ke dedi??ine. Ne pozabimo na ?love?ko dedi??ino, na to veliko ?love?kost, ki jo je prevzel Bog, da bi hodil z nami. Potrebno je, da na?e kr??anske skupnosti, na?e ?etrti, na?a mesta postanejo gostoljubni, sprejemajo?i in vklju?ujo?i kraji. In Benetke, ki je bilo vedno kraj sre?anja in kulturne izmenjave, je poklicano, da postane znamenje vsem dostopne lepote, za?en?i z najbolj zadnjimi, znamenje bratstva in skrbi za na? skupni dom. Benetke so kraj, kjer se porajajo bratje. Hvala.
