杏MAP导航

Vatican News

Homilija pape?a Fran?i?ka

V evangeliju, ki smo ga sli?ali, u?itelj postave, kljub temu, da Jezusa nagovori z besedo »u?itelj«, no?e, da bi ga on pou?il, ampak ga ?eli sku?ati. ?e ve?ja dvoli?nost pa se poka?e v njegovem vpra?anju: »Kaj naj storim, da prejmem v dele? ve?no ?ivljenje?« (Lk 10,25). Storiti, da bi prejel, storiti, da bi dobil. To je izkrivljena religioznost, ki temelji na posedovanju namesto na daru, kjer je Bog sredstvo, da dobim, kar ho?em, in ne cilj, ki ga ?elim ljubiti z vsem srcem. Toda Jezus je potrpe?ljiv in u?itelja povabi, naj odgovor najde v postavi, ki jo je dobro poznal in ki naro?a: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo du?o, z vso svojo mo?jo in z vsem svojim mi?ljenjem, in svojega bli?njega kakor samega sebe.« (Lk 10,27)

Nato ta ?lovek, ki »je hotel sebe opravi?iti«, zastavi drugo vpra?anje: »In kdo je moj bli?nji?« ?e je prvo vpra?anje Boga skoraj zreduciralo na lastni »jaz«, pa to vpra?anje ?eli razdeliti: razdeliti ljudi na tiste, ki jih je treba ljubiti, in na tiste, ki se jih lahko ignorira. Toda delitev nikoli ne prihaja od Boga, ampak od hudi?a. Jezus pa ne odgovori s teorijo, ampak s priliko o dobrem Samarijanu, s konkretno zgodbo, ki vpra?uje tudi nas. Kajti, dragi bratje in sestre, duhovnik in levit sta tista, ki se obna?ata slabo, brezbri?no ter postavljata varovanje svojih verskih tradicij pred potrebe trpe?ega ?loveka. Tisti, ki da pomen besedi »bli?nji«, je heretik, Samarijan, ker postane bli?nji: ob?uti so?utje, se pribli?a in se ne?no skloni nad rane tega brata; poskrbi zanj, ne glede na njegovo preteklost in na njegove krivde, in mu slu?i z vsem svojim bitjem (prim. Lk 10,33-35). Zato Jezus lahko zaklju?i, da se pravilno vpra?anje ne glasi »Kdo je moj bli?nji?«, ampak »Ali sem jaz bli?nji?« Samo ta ljubezen, ki postane zastonjsko slu?enje, samo ta ljubezen, ki jo je Jezus oznanjal in ?ivel, bo pribli?ala kristjane, ki so lo?eni med seboj. Da, samo ta ljubezen, ki se ne vra?a v preteklost, da bi se distancirala ali kazala s prstom, samo ta ljubezen, ki v imenu Boga postavi brata pred ?elezno obrambo lastnega verskega sistema, nas bo zdru?ila. Najprej brat, zatem brat.

Bratje in sestre, med seboj si nikoli ne bi smeli postaviti vpra?anja »Kdo je moj bli?nji?«. Kajti vsak, ki je kr??en, pripada istemu Kristusovemu telesu; ?e ve?, ker je vsak ?lovek na svetu moj brat ali sestra in vsi sestavljamo »simfonijo ?love?tva«, katerega prvorojenec in Odre?enik je Kristus. Kakor spominja sveti Irenej, ki sem ga z veseljem razglasil za »cerkvenega u?itelja edinosti«, »ljubitelja resnice ne sme zavesti razlika, ki obstaja med glasovi, in ne sme dvomiti, da je neki glas ustvaril ta Umetnik in Stvarnik, drugega pa drugi [...],  temve? mora misliti, da je vse to naredil eden in isti Umetnik« (Zoper krivoverstva II, 25, 2). Ne torej »kdo je moj bli?nji?«, ampak »ali sem jaz bli?nji?«. Ali smo jaz in potem moja skupnost, moja Cerkev, moja duhovnost bli?nji? Ali pa ostajajo zabarikadirane v obrambi lastnih interesov, hlepijo po lastni avtonomiji, zaprte v prera?unljivost lastnih koristi in vstopajo v odnose z drugimi le zato, da bi od njih nekaj dobili? ?e bi bilo tako, ne bi ?lo samo za strate?ke napake, ampak za nezvestobo evangeliju.

»Kaj naj storim, da prejmem v dele? ve?no ?ivljenje?«: tako se je za?el pogovor med u?iteljem postave in Jezusom. Toda danes je tudi to prvo vpra?anje obrnjeno zahvaljujo? apostolu Pavlu, ?igar spreobrnjenje obhajamo v baziliki, ki mu je posve?ena. Prav takrat, ko Savel iz Tarza, preganjalec kristjanov, sre?a Jezusa v svetlobi, ki ga obda in mu spremeni ?ivljenje, ga vpra?a: »Kaj naj naredim, Gospod?« (Apd 22,10). Ne »kaj naj naredim, da bom dele?en dedi??ine?«, ampak »kaj naj naredim, Gospod?«: Gospod je cilj pro?nje, prava dedi??ina, najvi?je dobro. Pavel ne spremeni svojega ?ivljenja na podlagi svojih ciljev, ne postane bolj?i, ker uresni?i svoje na?rte. Njegovo spreobrnjenje izhaja iz bivanjskega preobrata, kjer primat ne pripada ve? njegovi sposobnosti spri?o postave, ampak poslu?nosti Bogu, v popolni odprtosti za to, kar ho?e On. ?e je On zaklad, je na? cerkveni program lahko sestavljen samo iz izpolnjevanja Njegove volje, iz tega, da uresni?ujemo njegove ?elje. In On je tisti ve?er, preden je dal svoje ?ivljenje za nas, gore?e prosil O?eta za vse nas, »da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). To je njegova volja.

Vsa prizadevanja za polno edinost so poklicana slediti isti poti, kot je bila Pavlova; pustiti ob strani osrednjo vlogo na?ih idej, da bi iskali Gospodov glas ter Njemu prepustili pobudo in prostor. To je dobro razumel drugi Pavel, veliki pionir ekumenskega gibanja, abbé Paul Couturier, ki je obi?ajno molil za edinost vernikov, »kakor jo ?eli Kristus«, »s sredstvi, ki jih ?eli On«. Potrebujemo to spreobrnjenje perspektive in predvsem srca, kajti, kot je pred ?estdesetimi leti zatrdil drugi vatikanski koncil: »Pravega ekumenizma ni brez notranjega spreobrnjenja« (Unitatis redintegratio, 7). Ko skupaj molimo, vsak pri sebi prepoznavamo, da se moramo spreobrniti, dopustiti Gospodu, da spremeni na?e srce. To je pot: hoditi skupaj in slu?iti skupaj, postaviti molitev na prvo mesto. Kadar kristjani zorijo v slu?enju Bogu in bli?njemu, rastejo tudi v medsebojnem razumevanju, kot navaja koncil: »?im tesnej?e bo njihovo ob?estvo z O?etom, z Besedo in s Svetim Duhom, tem tesnej?e in tem la?je bodo mogli poglabljati medsebojno bratstvo« (ibid.).

Zato smo nocoj tukaj predstavniki razli?nih dr?av, kultur in tradicij. Hvale?en sem canterburyjskemu nad?kofu Justinu Welbyju, metropolitu Polikarpu, ki predstavlja ekumenski patriarhat, in vsem vam, ki predstavljate ?tevilne kr??anske skupnosti. Posebej pozdravljam ?lane Mednarodne me?ane komisije za teolo?ki dialog med katoli?ko Cerkvijo in vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami, ki obhaja 20. obletnico delovanja, ter katoli?ke in anglikanske ?kofe, ki sodelujejo na sre?anju Mednarodne komisije za edinost in poslanstvo. Lepo je, da lahko danes z nad?kofom Justinom tem dvojicam ?kofov podeliva poslanstvo, da bi ?e naprej pri?evali o edinosti, ki jo je Bog hotel za svojo Cerkev v posameznih regijah, ter  ?e naprej skupaj ?irili »Bo?je usmiljenje in mir v svetu, ki je v stiski« (Poziv ?kofov IARCCUM, Rim 2016). Pozdravljam tudi ?tipendiste Odbora za kulturno sodelovanje s pravoslavnimi cerkvami pri Dikasteriju za pospe?evanje enosti med kristjani in udele?ence ?tudijskih obiskov, organiziranih za mlade duhovnike in menihe vzhodnih pravoslavnih cerkva, ter ?tudente Ekumenskega in?tituta Bossey pri Ekumenskem svetu cerkva.

Skupaj, kot bratje in sestre v Kristusu, molimo s Pavlom in recimo: »Kaj naj naredimo, Gospod?«. In v zastavljanju vpra?anja je ?e odgovor, saj je prvi odgovor molitev. Moliti za edinost je prva naloga na na?i poti. In to je sveta naloga, saj pomeni biti v ob?estvu z Gospodom, ki je za edinost predvsem prosil O?eta. Prav tako ?e naprej molimo za konec vojn, zlasti v Ukrajini in Sveti de?eli. Iskreno misel namenjamo tudi ljubljenemu ljudstvu Burkina Fasa, zlasti tamkaj?njim skupnostim, ki so pripravile gradivo za teden molitve za edinost: naj ljubezen do bli?njega zamenja nasilje, ki pesti njihovo de?elo.

»"Kaj naj naredim, Gospod?" In Gospod – pripoveduje Pavel – mi je rekel: "Vstani in pojdi" (Apd 22,10)«. Vstani, pravi Jezus vsakemu izmed nas in na?emu prizadevanju za edinost. Vstanimo torej v Kristusovem imenu od svoje utrujenosti in svojih navad ter pojdimo naprej, ker On to ho?e in ho?e, »da bi svet veroval« (Jn 17,21). Molimo torej in pojdimo naprej, kajti to je tisto, kar Bog ?eli od nas.