杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Evangeljski odlomek: Lk 10,25-37

Tedaj je vstal neki u?itelj postave, in da bi ga preizku?al, mu je rekel: »U?itelj, kaj naj storim, da dose?em ve?no ?ivljenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bere??« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso du?o, z vso mo?jo in z vsem mi?ljenjem, in svojega bli?njega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in bo? ?ivel.« Ta pa je hotel sebe opravi?iti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bli?nji?« Jezus je odgovoril: »Neki ?lovek je ?el iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in od?li. Primerilo pa se je, da se je vra?al po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in ?el po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je pri?el na tisti kraj in ga videl, ?el po drugi strani mimo. Do njega pa je pri?el tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje ?ivin?e, ga peljal v gosti??e in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilni?arju in rekel: ?Poskrbi zanj, in kar bo? ve? porabil, ti bom nazaj grede povrnil.? Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bli?nji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!«

Nagovor pape?a Fran?i?ka

Nikoli ne bomo dovolj hvale?ni svetemu Luku, da nam je posredoval to Gospodovo priliko (glej Lk 10,25-37). Je tudi v sredi??u okro?nice Fratelli tutti, ker je klju?, rekel bi klju? za prehod iz zaprtega sveta v odprti svet, iz sveta v vojni v mir drugega sveta. Nocoj smo jo poslu?ali z mislijo o migrantih, ki jih vidimo predstavljene v tej veliki skulpturi: mo?ki in ?enske vseh starosti in porekla; in med njimi angeli, ki jih vodijo.

Cesta, ki je vodila iz Jeruzalema v Jeriho, ni bila varna pot, tako kot danes niso varne ?tevilne selitvene poti, ki pre?kajo pu??ave, gozdove, reke in morja. Koliko bratov in sester se danes znajde v enakem stanju kot popotnik iz prilike? Veliko! Koliko jih je med potjo oropanih, sle?enih in pretepenih? Odhajajo prevarani od brezvestnih preprodajalcev. Nato se prodajo kot trgovsko blago. Ugrabijo jih, zaprejo, izkori??ajo in zasu?njijo. Poni?ujejo jih, mu?ijo in posiljujejo. In mnogi, mnogi umrejo, ne da bi sploh dosegli svoj cilj. Na selitvenih poteh na?ega ?asa ?ivijo ranjeni in napol mrtvi mo?je in ?ene, bratje in sestre, katerih bole?ina kli?e k Bogu. To so pogosto ljudje, ki be?ijo pred vojno in terorizmom, kot smo ?al pri?a dandanes.

Tudi danes, kot takrat, se najdejo tisti, ki vidijo in gredo mimo. To gotovo dobro utemeljijo, v resnici pa iz sebi?nosti, brezbri?nosti, strahu. To je resnica. Namesto tega, kaj pravi evangelij o tem Samarijanu? Pravi, da je videl ranjenca in se ga je usmilil (v. 33). To je klju?. In so?utje je Bo?ji odtis v na?ih srcih. Bo?ji slog je bli?ina, so?utje in ne?nost. To je Bo?ji slog in so?utje je Bo?ji odtis v na?em srcu. To je klju?. Tukaj je prelomnica. Pravzaprav se od tega trenutka ?ivljenje tega ranjenega ?loveka za?ne izbolj?evati, zahvaljujo? neznancu, ki je ravnal kot brat. In tako sad ni samo dobro dejanje pomo?i, sad je bratstvo.

Tako kot usmiljeni Samarijan smo danes poklicani biti blizu vsem popotnikom, jim re?evati ?ivljenja, celiti rane, bla?iti bole?ine. Za mnoge je ?al ?e prepozno in moramo samo jokati na njihovem grobu, ?e ga imajo, ali pa je Sredozemlje na koncu postal grob. Toda Gospod pozna obraz vsakega in ga ne pozabi.

Usmiljeni Samarijan se ne omejuje na pomo? ubogemu popotniku na poti. Posadi ga na svojega osla, ga odpelje v gosti??e in poskrbi zanj. Tu lahko najdemo pomen ?tirih glagolov, ki povzemajo na?e delovanje z migranti: sprejemati, za??ititi, spodbujati in integrirati. Migrante je treba sprejeti, za??ititi, spodbujati in integrirati. To je dolgoro?na odgovornost. Usmiljeni Samarijan se zavzame tako na poti tja, kot na poti nazaj. Zato je pomembno, da se ustrezno pripravimo na izzive dana?njih migracij, razumemo kriti?na vpra?anja, a tudi prilo?nosti, ki jih ponujajo, z namenom rasti bolj vklju?ujo?ih, lep?ih, bolj miroljubnih dru?b.

Dovolite mi, da poudarim nujnost ?e enega dejanja, ki ga prilika ne obravnava. Vsi se moramo zavezati, da bomo naredili ceste varnej?e, da dana?nji popotniki ne bodo postali ?rtve razbojnikov. Treba je pomno?iti prizadevanja za boj proti kriminalnim mre?am, ki ?pekulirajo o sanjah migrantov. Vendar pa je enako pomembno pokazati na varnej?e ceste. Zato se moramo zavezati ?irjenju obi?ajnih migracijskih poti. V trenutnem globalnem scenariju je jasno, da je treba demografsko in gospodarsko politiko uskladiti z migracijsko politiko v korist vseh vpletenih ljudi, ne da bi pri tem nikoli pozabili postaviti najbolj ranljive v sredi??e. Prav tako je treba spodbujati skupen in soodgovoren pristop k upravljanju migracijskih tokov, za katere se zdi, da se bodo v prihodnjih letih ?e pove?ali. Sprejemanje, za??ita, spodbujanje in vklju?evanje: to je delo, ki ga moramo opraviti.

Prosimo Gospoda za milost, da bi bili blizu vsem migrantom in beguncem, ki trkajo na na?a vrata, kajti danes »kdor ni razbojnik in kdor ne gre z neko razdaljo mimo, je ranjen ali nosi ranjenega na svojih ramenih« (Fratelli tutti, 70).

In zdaj se bomo s kratko ti?ino spomnili vseh tistih, ki jim ni uspelo, ki so izgubili ?ivljenje na razli?nih selitvenih poteh in tistih, ki so bili izrabljeni, zasu?njeni.