Sveti o?e med splo?no avdienco: Sredozemlje naj postane mozaik civilizacije in upanja
Andreja ?ervek – Vatikan
Povod pape?evega dvodnevnega obiska Marseilla – odvijal se je 22. in 23. septembra – so bila Sredozemska sre?anja, ki so potekala od 17. septembra na temo »Mozaik upanja«. Na sklepnem zasedanju je bil navzo? tudi sveti o?e, ob njem pa ?kofje in ?upani z obmo?ja Sredozemlja ter ?tevilni mladi. Sredozemlje mora obnoviti svojo poklicanost in postati laboratorij civilizacije in miru, je dejal pape? pri katehezi ter o Sredozemlju spregovoril kot o zibleki civilizacije, o sre?anju v Marseillu pa dejal, da prina?a upanje in bratstvo.
Svetopisemski odlomek: Mt 4,12-16
[Jezus] se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki le?i ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrajini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju: »De?ela Zábulonova in de?ela Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja! Ljudstvo, ki je prebivalo v temi, je zagledalo veliko lu?.«
Kateheza: Apostolsko potovanje v Marseille ob sklepu Sredozemskih sre?anj
Dragi bratje in sestre!
Konec prej?njega tedna sem se odpravil v Marseille, kjer sem se udele?il zaklju?ka Sredozemskih sre?anj, na katerem so sodelovali ?kofje in ?upani z obmo?ja Sredozemlja ter ?tevilni mladi, da bi pogled bil odprt za prihodnost. Dogodek v Marseillu je bil namre? naslovljen »Mozaik upanja«. To so sanje, to je izziv: da bi Sredozemlje ponovno dobilo svojo poklicanost, da bi postalo laboratorij civilizacije in miru.
Sredozemlje je zibelka civilizacije, zibelka pa je za ?ivljenje! Nedopustno je, da postane grobi??e ali kraj spopadov. Sredozemsko morje je tisto, kar najbolj nasprotuje spopadu civilizacij, vojni in trgovini z ljudmi. Je ravno nasprotno, saj Sredozemsko morje vzpostavlja komunikacijo med Afriko, Azijo in Evropo, severom in jugom, vzhodom in zahodom, ljudmi in kulturami, narodi in jeziki, filozofijami in verstvi. Seveda je morje vedno nekako brezno, ki ga je treba pre?kati, in lahko postane tudi nevarno. Toda njegove vode varujejo zaklade ?ivljenja, njegovi valovi in vetrovi pa nosijo plovila vseh vrst.
Z njegove vzhodne obale se je pred dva tiso? leti za?el oznanjati evangelij Jezusa Kristusa. Njegovo oznanilo se seveda ne zgodi s ?arobno mo?jo in se ne zgodi enkrat za vselej. To je sad poti in vsaka generacija je poklicana, da prehodi dolo?en del in razbere znamenja ?asa, v katerem ?ivi.
Sre?anje v Marseillu je potekalo po podobnih sre?anjih, ki so bila leta 2020 v Bariju in lani v Firencah. Ni bil osamljen dogodek, temve? korak naprej na poti, ki se je za?ela s »Sredozemskimi kolokviji«, ki jih je konec petdesetih let prej?njega stoletja v Firencah organiziral ?upan Giorgio La Pira. Gre za korak naprej, da bi se danes odzvali na poziv svetega Pavla VI. v njegovi okro?nici Populorum Progressio, naj spodbujamo »bolj ?love?ki svet za vse, svet, v katerem lahko vsi nekaj dajo in nekaj prejmejo, ne da bi napredek nekaterih oviral razvoj drugih« (?t. 44).
Kaj je prinesel dogodek v Marseillu? Dal je pogled na Sredozemlje, ki bi ga opredelil kot preprosto ?love?ki, ne ideolo?ki, ne strate?ki, ne politi?no korekten ali instrumentalen, ampak ?love?ki, to je tak?en, ki lahko vse pove?e s primarno vrednostjo ?love?ke osebe in njenega nedotakljivega dostojanstva. Hkrati pa je ponudil tudi pogled upanja. Danes je to presenetljivo: ko poslu?a? pri?e, ki so pre?ivele ne?love?ke razmere in o njih spregovorile, in ravno od njih prejme? »izpoved upanja«. To je tudi pogled bratstva.
Bratje in sestre, to upanje, to bratstvo ne more in ne sme »izhlapeti«, ampak se mora organizirati, konkretizirati v dolgoro?ne, srednjero?ne in kratkoro?ne ukrepe, da bi se ljudje lahko v polnem dostojanstvu odlo?ili, ali bodo migrirali ali ne. Sredozemlje mora biti sporo?ilo upanja.
Obstaja pa ?e en dopolnilni vidik: treba je povrniti upanje na?im evropskim dru?bam, zlasti novim generacijam. Kako lahko sprejmemo druge, ?e sami nimamo obzorja, odprtega za prihodnost? Kako naj se mladi, ki jim primanjkuje upanja, ki so zaprti v zasebno ?ivljenje in zaskrbljeni zaradi svoje negotovosti, odprejo za sre?anje in izmenjavo? Na?e dru?be, ki so pogosto bolne zaradi individualizma, potro?ni?tva in praznih re?itev, se morajo odpreti, napolniti z zrakom du?o in duha, potem pa bodo lahko krizo razumele kot prilo?nost in se z njo pozitivno soo?ile.
Evropa mora ponovno odkriti gore?nost in navdu?enje in lahko re?em, da ju je v Marseillu na?la: v pastirju kardinalu Avelinu, v duhovnikih in posve?enih osebah, v vernikih laikih, ki se posve?ajo karitativnosti in vzgoji, v Bo?jem ljudstvu, ki je med ma?o na stadionu Vélodrome pokazalo veliko topline. Zahvaljujem se vsem njim in tudi predsedniku republike, ki je s svojo navzo?nostjo bil pri?a pozornosti celotne Francije do dogodka v Marseillu. Naj Devica Marija, ki jo prebivalci Marseilla ?astijo kot Notre Dame de la Garde, spremlja pot ljudstev Sredozemlja, da bo ta regija postala to, za kar je bila vedno poklicana: mozaik civilizacije in upanja.
