杏MAP导航

Vatican News

»Zame je bil svetovni dan mladih izjemno lep,« je dejal sveti o?e med pogovorom z novinarji, ki so ga od 2. do 6. avgusta spremljali na Portugalskem, med povratnim letom pa zastavili vrsto vpra?anj in tako odprli razli?ne tematike, od »ni?elne tolerance« v primerih zlorab mladoletnikov do potovanja v Marseille. Ponovno je izpostavil, da je Cerkev odprta za vse, tudi za tiste, ki ne morejo prejeti nekaterih zakramentov.

V ti?ini sem molil za mir. Ne da bi delal reklame

Na vpra?anje, zakaj je med obiskom Marijinega sveti??a v Fatimi molil v ti?ini, je pape? odgovoril: »Molil sem k Mariji in molil sem za mir. Nisem delal reklame. To molitev za mir moramo nenehno ponavljati. Ona je zanjo prosila med prvo svetovno vojno. In jaz sem molil. Nisem delal reklame.«

Zlorabe so stra?na kuga

V zvezi z zlorabami v Cerkvi – februarja letos je iz?lo poro?ilo, ki govori o skoraj pet tiso? otrok, ki so bili v zadnjih desetletjih zlorabljeni v Cerkvi na Portugalskem – je pape? spomnil, da se je v Lizboni sre?al s skupino ?rtev. »Pogovarjali smo se o tej stra?ni kugi,« je dejal. »Zloraba je, kot da bi se ?rtev “pojedlo“ ali, ?e huje, se jo ranilo in pustilo pri ?ivljenju.  Pogovor z zlorabljenimi ljudmi je zelo bole?a izku?nja,« pri ?emer je dodal, da pa mu to pomaga, da se soo?i s tem problemom. Poudaril je, da gre za zelo resen pojav ter izpostavil ni?elno toleranco, ki velja v Cerkvi. »Pastirji, ki niso prevzeli svoje odgovornosti, to morajo storiti,« pri ?emer je pozval, naj so za vse to odprti. Zagotovil je, da proces o zlorabah v portugalski Cerkvi dobro napreduje in da se primerov lotevajo z vso resnostjo. Zbrane novinarje je pape? pozval, naj pomagajo razkriti zlorabe mladoletnih oseb, ter opozoril tudi na druge vrste zlorab, kot so otro?ko delo z izkori??anjem otrok, zlorabe ?ensk, pohabljanje ?enskih spolnih organov pri deklicah. Gre za »kulturo zlorabe«, ki jo je treba odstraniti.

Dati kratko in jasno sporo?ilo

Kar se ti?e zdravja, je pape? Fran?i?ek zagotovil, da se po?uti dobro in ?ivi normalno. Z vidom nima te?av. Med petkovim obiskom ?upnije v lizbonski soseski Serafina je prekinil branje govora, ker ga je pri branju motila mo?na lu?. Na splo?no o tem, zakaj med potovanjem ni bral pripravljenih govorov in homilij ali pa se ni dr?al besedil, je dejal, da ko govori, posku?a biti ?im jasnej?i in spodbuditi komunikacijo: »Tudi v akademskih pridigah se ?alim da bi nadzoroval komunikacijo. Govori mladim so bili dolgi, zato sem povzel bistveno od sporo?ila, glede na to, kako sem ?util komunikacijo. Videli ste, da sem postavljal vpra?anja in njihov odziv mi je pokazal, ali grem v pravo smer ali napa?no. Mladi nimajo veliko pozornosti ... sledijo ti lahko osem minut.« Spomnil je, da je v Evangelii Gaudium napisal dolgo poglavje o homiliji. »Homilije so v?asih mu?enje. Cerkev se mora spreobrniti k homiliji, ki je kratka, jasna, z jasnim in sr?nim sporo?ilom. Zato sem skraj?eval, ker pri mladih potrebujem neko idejo.«

Potovanje v Marseille. V ospredju migracija

O obisku francoskega mesta Marseille, ki bo 22. in 23. septembra, je dejal, da je v ospredju problematika migracije: »Bil sem v Strasbourgu, ?el bom v Marseille, vendar ne v Francijo. Skrbi me problem, ki se nana?a na Sredozemlje. Zato grem v Francijo. Izkori??anje migrantov je kriminal. Ne tukaj v Evropi, ampak v tabori??ih  na severu Afrike.« Predlagal je branje knjige »Bratec«, ki opisuje grozljivo pot migranta iz Gvineje v ?panijo. »Sredozemsko morje je pokopali??e, vendar ni najve?je pokopali??e. Najve?je pokopali??e je severna Afrika. In zato grem v Marseille.« Sveti o?e je pojasnil, da nima ni?esar proti Franciji: »Obiskujem majhne evropske dr?ave. Velike dr?ave – ?panija, Francija, Velika Britanija – pu??am za pozneje, za konec.«

V Cerkvi je prostora za vse

V nadaljevanju je sveti o?e pojasnil, kaj pomeni trditev, da je v Cerkvi prostora za vse. Zastavljeno je bilo namre? vpra?anje, da po eni strani zatrjuje, da je Cerkev odprta za vse, po drugi pa nekateri, na primer homoseksualci, ne morejo prejeti zakramentov. Gre za »dva razli?na zorna kota«, je odgovoril pape?. »Cerkev je odprta za vse, a obstajajo zakoni, ki urejajo ?ivljenje znotraj Cerkve.« Nekdo, ki je notri, mora biti v skladu z zakoni. Po pape?evih besedah je torej poenostavljeno re?i, da se ne sme pristopati k zakramentom. »To ne pomeni, da je Cerkev zaprta. Vsak sre?a Boga na svoji poti znotraj Cerkve. Cerkev je mati, ki vsakega vodi po njegovi poti. V molitvi, notranjem pogovoru, pastoralnem pogovoru s pastoralnimi delavci vsak i??e na?in, da gre dalje.« In homoseksualne osebe? »Vsi. Gospod je jasen: bolni, zdravi, stari in mladi, grdi in lepi, dobri in hudobni. Obstaja pogled, ki ne razume te umestitve v Cerkev kot mater in se jo dojema kot neko podjetje, v katerega za vstop mora? narediti nekaj na dolo?en na?in.« Nekaj drugega pa je slu?ba v Cerkvi, ki predstavlja na?in vodenja ?rede in pomembnih stvari: »Spremljati osebe korak za korakom na njihovi poti zorenja. Vsak ima izku?njo, da je Cerkev mati, ki nas spremlja na poti zorenja. Cerkev je mati, ki vse sprejema in vsak hodi po svoji poti v Cerkvi, brez reklam; in to je zelo pomembno.«

Mladi so verni. Vpra?anje je, kako jih spremljati

Ob koncu so se vpra?anja vrnila k svetovnemu dnevu mladih v Lizboni, ki je bil za pape?a ?etrti po vrsti (po Riu de Janeiru je bil v Krakovu in Panami). Sre?anje v Lizboni je bilo najbolj obiskano (molitvenega bdenja v soboto zve?er se je udele?ilo milijon in pol oseb) in tudi najbolje organizirano. »Mladi presene?ajo. Mladi so mladi. A posku?ajo gledati naprej. Mladi so prihodnost. Problem pa je, kako jih spremljati, da se ne bodo odtrgali od korenin. Zato zelo vztrajam pri dialogu med starimi in mladimi, starimi star?i in vnuki. Ta dialog je pomembnej?i od dialoga med star?i in otroki. Pri starih star?ih dobijo svoje korenine.« Za pape?a so mladi »verni in i??ejo vero, ki ni sovra?na, ni umetna, ni uzakonjena, i??ejo sre?anje z Jezusom Kristusom. To pa ni lahko.« Na o?itek, da mladi ne ?ivijo vedno v skladu z moralo, je pape? odvrnil, da ima vsak od nas v ?ivljenju svoje padce. »Toda Gospod nas vedno ?aka, saj je usmiljen in je O?e, usmiljenje pa presega vse.«

Samomor med mladimi je resen problem

V ospredje je pri?la ?e problematika vedno pogostej?e du?evne stiske, depresije in samomora med mladimi. Sveti o?e je pritrdil, da veliko mladih ?ivi v tesnobi in depresiji: »V nekaterih dr?avah so univerze zelo zahtevne, mladi, ki ne morejo diplomirati ali najti dobre slu?be, naredijo samomor, ker jih je zelo sram. Ne pravim, da gre za vsakodnevno stvar, vendar to je aktualen problem, ki obstaja.«