Sveti o?e: Karitativnost je za?etek in cilj kr??anske poti
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Center se skupaj s cerkvijo nahaja v sredi??u soseske Serafina na periferiji Lizbone, ki se soo?a z mnogimi izzivi. V centru je zaposlenih okoli 170 ljudi, ki med drugim skrbijo za vrtec, ?olo, prosto?asne dejavnosti za otroke in mlade, dom za ostarele, dnevni center za ostarele in osebe s posebnimi potrebami ter pomo? na domu.
Karitativnost je za?etek in cilj kr??anske poti
Sveti o?e je prisluhnil petju otrok in mladih ter trem pri?evanjem, nato pa je zbrane nagovoril. Najprej se jim je zahvalil za sprejem ter dejal, da je karitativnost »za?etek in cilj kr??anske poti«. Ob tem je dodal, da njihova navzo?nost, konkretna resni?nost »ljubezni v dejanju«, pomaga, »da ne pozabimo na smer, na pomen tega, kar po?nemo«. Zahvalil se jim je za pri?evanja in z njimi povezal tri vidike, o katerih je ?elel spregovoril v nadaljevanju: delati dobro skupaj, delovati konkretno in biti blizu naj?ibkej?im.
Delati dobro skupaj
»Prvi?: delati dobro skupaj. "Skupaj" je klju?na beseda, ki se je ve?krat ponovila v va?ih predstavitvah. ?iveti, pomagati in ljubiti skupaj: mladi in odrasli, zdravi in bolni, skupaj. João nam je povedal nekaj zelo pomembnega: da ne smemo dopustiti, da bi nas "dolo?ala" bolezen, ampak da z njo dejavno prispevamo k celoti skupnosti. Res je, ne smemo dopustiti, da bi nas "dolo?ala" bolezen ali te?ave, saj mi nismo bolezen, mi nismo te?ava: vsak izmed nas je darilo, je dar, edinstven dar – z lastnimi mejami, vendar dar; dragocen in svet dar za Boga, za kr??ansko skupnost ter za ?love?ko skupnost. Zatorej, tak?ni kot smo, obogatimo celoto in dopustimo, da nas celota obogati!«
Delovati konkretno
»Drugi?: delovati konkretno. Tudi to je pomembno. Kot nas je spomnil don Francisco, ko je citiral svetega Janeza XXIII., Cerkev ni arheolo?ki muzej. Nekateri tako mislijo, vendar ni. Je starodavni va?ki vodnjak, ki daje vodo dana?njim generacijam kot tudi prihodnjim (prim. Homilija pri bogoslu?ju v bizantinsko-slovanskem obredu v ?ast svetemu Janezu Zlatoustemu, 13. november 1960). Vodnjak slu?i za pote?itev ?eje ljudi, ki prihajajo s te?o poti ali ?ivljenja. Zato je potrebno biti pozorni na "tukaj in zdaj", kot vi to ?e po?nete; s pozornostjo na detajle in ob?utkom za prakti?nost, ki sta lepi vrlini, zna?ilni za portugalsko ljudstvo.«
Ali je moja jubezen konkretna ali abstraktna?
Zatem je sveti o?e zbranim dejal, da bi jim rad povedal ?e veliko stvari, vendar pa zaradi te?av z o?ali ni mogel nadaljevati z branjem pripravljenega govora. Tega je zato izro?il odgovornim in svoj nagovor nadaljeval spontano. Najprej se je zaustavil pri konkretnosti in poudaril, da abstraktna ljubezen ne obstaja. Platoni?na ljubezen je po njegovih besedah »v orbiti, ne v stvarnosti«. Ljubezen je konkretna, si uma?e roke. »Vsakdo izmed nas se lahko vpra?a: "Ali je ljubezen, ki jo ?utim do vseh tistih, ki so tukaj, konkretna ali abstraktna? Ko podam roko ?loveku v potrebi, bolnemu ali tistemu, ki je potisnjen na rob – ali jo takoj obri?em, da se ne bi oku?il? Ali se mi rev??ina drugih studi? Ali vedno i??em destilirano ?ivljenje? Tisto, ki obstaja v moji domi?ljiji, a ne obstaja v resni?nosti. Toliko nekoristnih destiliranih ?ivljenj. Koliko ljudi gre skozi ?ivljenje, ne da bi pustili sled, saj njihovo ?ivljenje nima nobene te?e.«
Stvarnosti, ki pustijo sled v zgodovini
Ob tem pa je sveti o?e spomnil na stvarnosti, ki pustijo sled v zgodovini; ki delujejo ?e leta in so navdih za druge. Med njimi je prav tako karitativni center, kjer je potekalo dopoldansko sre?anje. Pape? je poudaril, da tudi Svetovnega dneva mladih ne bi bilo, ?e ne bi upo?tevali omenjenih stvarnosti. Hkrati je dodal, da tudi vsi, ki sodelujejo v ?upnijskem karitativnem centru, nenehno ustvarjajo novo ?ivljenje. »S svojim vedenjem, s svojo predanostjo, s tem, da si uma?ete roke, da bi se dotaknili bede drugih, ustvarjate navdih, ?ivljenje. Hvala vam za to. Iz vsega srca se vam zahvaljujem. Pojdite naprej in ne obupajte. In ?e obupate, spijte kozarec vode in pojdite naprej.«
Odgovarjati konkretno, ustvarjalno, pogumno
V nadaljevanju pripravljenega in izro?enega nagovora je sveti o?e spomnil, da se dogajajo ?udovite stvari, kadar ?lovek »ne zapravlja ?asa s prito?evanjem nad stvarnostjo«, temve? poskrbi »za zadostitev konkretnih potreb, z veseljem in zaupanjem v Bo?jo Previdnost«. O tem pri?a tudi zgodovina ?upnijskega centra: »Iz sre?anja s pogledom ostarelega ?loveka na ulici se je rodil "vsestranski" karitativni center; iz moralnega in dru?benega izziva "kampanje za ?ivljenje" se je rodilo zdru?enje, ki pomaga mamam in dru?inam, ki pri?akujejo otroka, otrokom in mladim v te?avah,« da bi, kot je povedala Sandra, lahko na?li varen ?ivljenjski na?rt; »iz izku?nje bolezni se je rodila skupnost za podporo tistim, ki se borijo z rakom, zlasti otrokom«, da bi, kot je povedal João, »razvoj zdravljenja in najbolj?a kakovost ?ivljenja zanje postala resni?nost«. Sledilo je povabilo prisotnim, naj ?e naprej dopu??ajo, da jih »vpra?uje stvarnost, s svojimi starimi in novimi tegobami,« ter naj odgovarjajo »na konkreten na?in, z ustvarjalnostjo in pogumom«.
Bli?ina naj?ibkej?im
Tretji vidik, ki je bil vklju?en v pripravljeni govor pape?a Fran?i?ka, je bila bli?ina naj?ibkej?im. »Vsi smo ?ibki in pomo?i potrebni, vendar nas »so?utni evangelijski pogled vodi k temu, da vidimo potrebe tistih, ki najbolj potrebujejo pomo?. Izklju?eni, potisnjeni na rob, zavr?eni, mali, neza??iteni so po besedah svetega o?eta »zaklad Cerkve, so Bo?ji ljubljenci« in med njimi ne smemo delati razlik.
Zgled sv. Janeza od Boga
Ob koncu izro?enega govora pa je zapisana zgodba o karitativnosti Portugalca Janeza Ciudada, ki ga poznamo pod imenom sveti Janez od Boga, ustanovitelja reda usmiljenih bratov. »Sanjal je o pustolovskem ?ivljenju in je v mladosti od?el od doma v iskanju sre?e.« Na?el jo je po mnogih letih, takrat, ko je sre?al Jezusa. Hodil je po ulici in prosil milo??ino ter ljudem govoril: »Delajte dobro, bratje, sami sebi«. Tako jim je razlagal, da so dela ljubezni v prvi vrsti dar za tistega, ki jih stori. »Kajti vse, kar ?lovek kopi?i zase, bo izgubljeno, medtem ko vse, kar daje iz ljubezni, ne bo nikoli pozabljeno, ampak bo na? zaklad v nebesih.«
Ljubezen ne osre?uje samo v nebesih, ampak ?e na zemlji
Po pape?evih besedah ljubezen »ne osre?uje samo v nebesih, ampak ?e tukaj na zemlji, saj ?iri srce in mu omogo?a, da sprejme smisel ?ivljenja. ?e ?elimo biti resni?no sre?ni, se nau?imo vse spreminjati v ljubezen, drugim podariti svoje delo in svoj ?as, izre?i dobre besede in storiti dobra dejanja, tudi z nasmehom, z objemom, s poslu?anjem, s pogledom«.
