Sveti o?e ?tudentom: Ni dovolj, da je kristjan prepri?an, ampak mora biti prepri?ljiv
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
?tiri pri?evanja s ?tirimi tematikami
Sveti o?e je najprej prisluhnil glasbi, rektori?inemu pozdravu in ?tirim pri?evanjem mladih, ki so bila povezana s ?tirimi razli?nimi podro?ji: Laudato si’, globalnim vzgojnim sporazumom, Fran?i?kovo ekonomijo in kulturo sre?anja.
Romati pomeni hoditi cilju naproti ali iskati cilj
Sledil je govor, v katerem se je pape? najprej zaustavil ob rektori?inih besedah, da se vsi ?utimo »romarji«. Poudaril je, da je to lepa beseda, ki je vredna premisleka: »Dobesedno pomeni opustiti obi?ajno rutino in se odpraviti na pot z nekim namenom, "?ez polja" ali "onkraj lastnih meja", to je izven cone udobja proti obzorju smisla. V izrazu "romar" se zrcali ?love?ko stanje, saj je vsakdo poklican, da se soo?i z velikimi vpra?anji, ki nimajo poenostavljenega ali takoj?njega odgovora, ampak vabijo, da se odpravimo na pot, da presegamo same sebe, da gremo onkraj. To je proces, ki ga ?tudent dobro razume, saj se na ta na?in rodi znanost. In tako raste tudi duhovno iskanje. Romati pomeni hoditi cilju naproti ali iskati cilj. Vedno obstaja nevarnost, da bi hodili v labirintu. Ne zaupajmo vnaprej izdelanim formulam, odgovorom, ki se zdijo na dosegu roke, vzeti iz rokava kot la?ne igralne karte; ne zaupajmo predlogom, za katere se zdi, da dajejo vse, ne da bi za to karkoli zahtevali. Jezus v eni izmed prilik pravi, da dragoceni biser najde tisti, ki ga i??e inteligentno in v duhu pobude ter dá vse; tvega vse, kar ima, da bi ga dobil (prim. Mt 13,45?46). Iskati in tvegati: to sta dva glagola romarja.«
Ne vznemirjajmo se, ?e ugotovimo, da smo notranje ?ejni
Sveti o?e je zatem spomnil na besede portugalskega pesnika Pessoa, ki je dejal, da »biti nezadovoljni pomeni biti ?lovek« (Sporo?ilo, Peti imperij). »Ne smemo se bati, ?e se po?utimo nemirni, da bi mislili, da to, kar po?nemo, ni dovolj. Biti nezadovoljni v tem smislu in v pravi meri je dober protistrup za domnevno samozadostnost in narcisizem. Nepopolnost je zna?ilna za na?e stanje iskalcev in romarjev, saj smo, kot spominja Jezus "v svetu, vendar nismo od sveta" (prim. Jn 17,16). Poklicani smo k ne?emu ve?, k vzletu, brez katerega ni poleta. Zato se torej ne vznemirjajmo, ?e ugotovimo, da smo notranje ?ejni, nemirni, neizpolnjeni, ?eljni smisla in prihodnosti, com saudades do futuro! Nismo bolni, ampak ?ivi! Raje se vznemirjajmo, kadar smo pripravljeni zamenjati pot, ki jo moramo opraviti, zato da se ustavimo v kateri koli okrep?evalnici, ?e nam le daje iluzijo udobja; ko zamenjujemo obraze z zasloni, realno z virtualnim; ko imamo namesto parajo?ih vpra?anj raje lahke odgovore, ki anestetizirajo.«
I??ite in tvegajte! Bodite koreografi plesa ?ivljenja
Ob tem je pape? prisotnim polo?il na srce naslednje besede: »Prijatelji, dovolite mi, da vam re?em: i??ite in tvegajte. V tem zgodovinskem trenutku so izzivi velikanski in je?anje bole?e. Gledamo tretjo svetovno vojno po kosih. Vendar pa sprejmimo tveganje, da bi mislili, da nismo v agoniji, ampak na porodu; da nismo na koncu, ampak na za?etku velike predstave. Za to je potreben pogum. Zato bodite protagonisti "nove koreografije", ki v sredi??e postavlja ?love?ko osebo, bodite koreografi plesa ?ivljenja. Gospa rektorica je dejala, da "univerza ne obstaja zato, da bi se ohranila kot institucija, ampak zato da bi pogumno odgovarjala na izzive sedanjosti in prihodnosti". Samoohranitev je sku?njava, pogojni refleks strahu, zaradi katerega na obstoj gledamo na izkrivljen na?in. ?e bi semena ohranjevala sama sebe, bi popolnoma zapravila svojo generativno mo? in nas obsodila na lakoto; ?e bi zime ohranjale same sebe, ne bi bilo ?udovite pomladi. Zato bodite pogumni in strahove zamenjajte s sanjami: ne bodite oskrbniki strahov, temve? podjetniki sanj!«
S ?tudijem pride tudi odgovornost za dru?bo
V nadaljevanju je sveti o?e dejal, da bi bilo ?koda razmi?ljati o univerzi, ki si prizadeva vzgajati naslednjo generacijo samo zato, da bi ohranjala sedanji elitisti?ni in neenakopravni sistem sveta, v katerem visoko?olsko izobra?evanje ostaja privilegij za pe??ico. »?e se znanja ne sprejme kot odgovornost, postane nerodovitno. ?e si tisti, ki je pridobil visoko?olsko izobrazbo (ki danes na Portugalskem in v svetu ostaja privilegij), ne prizadeva, da bi vrnil to, kar je prejel, potem ni v polnosti razumel, kaj mu je bilo podarjeno. V Prvi Mojzesovi knjigi sta prvi vpra?anji, ki ju Bog postavi ?loveku: "Kje si?" (1 Mz 3,9) in "Kje je tvoj brat?" (1 Mz 4,9). Vpra?ajmo se: kje sem? Ali sem zaprt v svojem mehur?ku ali pa tvegam, da bi izstopil iz lastnih gotovosti ter postal kristjan, ki prakticira svojo vero, obrtnik pravi?nosti in lepote? In nato: Kje je moj brat? Izku?nje bratskega slu?enja, kot so Missão País in ?tevilne druge, ki nastajajo znotraj akademije, bi morale veljati za nepogre?ljive za tiste, ki kon?ajo univerzo. Na ?tudijski naziv namre? ne smemo gledati samo kot na dovoljenje za ustvarjanje osebne blaginje, temve? kot na nalogo, da se posvetimo pravi?nej?i in bolj vklju?ujo?i dru?bi, to je naprednej?i dru?bi. Povedali so mi, da je ena od va?ih velikih pesnic, Sophia de Mello Breyner Andresen, v intervjuju, ki je nekak?en testament, na vpra?anje: "Kaj bi radi videli, da bi se v tem novem stoletju uresni?ilo na Portugalskem?", brez oklevanja odgovorila: "Rada bi videla uresni?eno socialno pravi?nost, zmanj?anje razlik med bogatimi in revnimi" (Entrevista de Joaci Oliveira, v Cidade Nova, ?t. 3/2001). To vpra?anje predajam vam. Vi, dragi ?tudenti, romarji znanja: Kaj ?elite videti uresni?eno na Portugalskem in v svetu? Kak?ne spremembe, kak?ne preobrazbe? In kako lahko k temu prispeva univerza, zlasti katoli?ka univerza?«
Pape?eve sanje: da bi postali generacija u?iteljev
V drugem delu govora se je pape? zahvalil Beatriz, Mahoor, Mariani in Tomásu za njihova pri?evanja. Po njegovih besedah je bilo v vseh ?utiti upanje, realisti?no navdu?enje, brez prito?evanj, pa tudi brez idealisti?nih begov v prihodnost. »?elite biti "protagonisti spremembe", kot je dejala Mariana. Ko sem vas poslu?al, sem pomislil na stavek pisatelja Joséja de Almade Negreirosa, ki ga morda poznate: "Sanjal sem dr?avo, v kateri so vsi postali u?itelji" (A Invenção do Dia Claro). Tudi ta star?ek, ki vam govori, sanja o tem, da bi va?a generacija postala generacija u?iteljev. U?iteljev ?love?nosti. U?iteljev so?utja. U?iteljev novih prilo?nosti za planet in njegove prebivalce. U?iteljev upanja. In u?iteljev, ki branijo ?ivljenje planeta, ki mu v tem ?asu grozi hudo ekolo?ko uni?enje.
Materialna in duhovna razse?nost ?ivljenja povezani
Kot ste poudarili nekateri, se moramo zavedati, da je skrb za skupni dom nadvse nujna. Vendar pa tega ni mogo?e storiti brez spreobrnjenja srca in spremembe antropolo?ke vizije, na kateri temeljita ekonomija in politika. Ne moremo se zadovoljiti s preprostimi bla?ilnimi ukrepi ali plahimi in dvoumnimi kompromisi. V tem primeru "srednje poti pomenijo le kratkotrajno odvra?anje katastrofe" (Okro?nica , ?t. 194). Treba se je lotiti tega, kar se ?al ?e vedno prelaga: potrebe, da ponovno opredelimo to, ?emur pravimo napredek in razvoj. V imenu napredka je bilo namre? preve? nazadovanj. Vi ste generacija, ki lahko premaga ta izziv: imate najnaprednej?a znanstvena in tehnolo?ka sredstva, vendar vas prosim, da se ne ujamete v past delnih vizij. Ne pozabite, da potrebujemo celostno ekologijo; prisluhniti moramo trpljenju planeta skupaj s trpljenjem revnih; dramo dezertifikacije moramo postaviti ob bok drami beguncev; vpra?anje migracij skupaj z vpra?anjem upadanja rojstev; materialno razse?nost ?ivljenja moramo obravnavati znotraj duhovne razse?nosti. Ne ustvarjati polarizacij, ampak celovite poglede.«
S svojimi odlo?itvami naredite vero verodostojno
Sveti o?e se je zatem navezal na Tomasevo trditev, da »pristna celostna ekologija ni mogo?a brez Boga« ter da v svetu brez Boga ne more biti prihodnosti«. ?tudente je povabil, naj s svojimi odlo?itvami naredijo vero verodostojno. »Kajti ?e vera ne ustvarja prepri?ljivih ?ivljenjskih slogov, ne prekvasi testa sveta. Ni dovolj, da je kristjan prepri?an, ampak mora biti prepri?ljiv; na?a dejanja so poklicana, da odra?ajo radostno in hkrati radikalno lepoto evangelija. Poleg tega v kr??anstvu ne moremo ?iveti kot v trdnjavi, obdani z obzidjem, ki postavlja branike proti svetu. Zato se mi je zdelo ganljivo Beatrizino pri?evanje, ko je rekla, da ?uti, da je poklicana ?iveti blagre prav izhajajo? s podro?ja kulture. V vsaki dobi je ena od najpomembnej?ih nalog za kristjane, da ponovno odkrijejo pomen u?love?enja. Brez u?love?enja kr??anstvo postane ideologija; u?love?enje je tisto, ki nam omogo?a, da se ?udimo lepoti, ki jo Kristus razodeva po vsakem bratu in sestri, po vsakem mo?kem in ?enski.«
Nepogre?ljiv prispevek ?ensk. Klarina ekonomija
»V zvezi s tem je zanimivo, da ste va?i novi katedri, ki je posve?ena "Fran?i?kovi ekonomiji", dodali Klarin lik. V kolektivnem nezavednem se pogosto misli, da so ?enske na klopi, da so rezerve, da ne igrajo kot ?lanice prvega mo?tva. In to se ohranja v kolektivnem nezavednem. V resnici pa je prispevek ?ensk nepogre?ljiv. Navsezadnje v Svetem pismu vidimo, kako je dru?inska ekonomija v veliki meri v rokah ?enske. Ona je s svojo modrostjo prava "upraviteljica" doma; z modrostjo, ki ni usmerjena izklju?no v dobi?ek, ampak v skrb, sobivanje, telesno in duhovno blaginjo vseh ter tudi v podelitev z revnimi in tujci. Navdu?ujo?e je, ?e se ekonomskih ?tudij lotimo s tega vidika: s ciljem, da bi ekonomiji povrnili dostojanstvo, ki ji gre, da ne bi postala ?rtev nebrzdanega trga in ?pekulacij.«
Navdu?ite se za globalni vzgojni sporazum
V nadaljevanju je pape? Fran?i?ek spregovoril o pobudi globalnega vzgojnega sporazuma. Poudaril je, da sedem na?el, ki tvorijo njegovo strukturo, vklju?uje ?tevilna izmed omenjenih vpra?anj. Zbrane je povabil, naj pre?tudirajo globalni vzgojni sporazum in se navdu?ijo zanj. »Ena izmed to?k, ki jih obravnava, je vzgoja za sprejemanje in vklju?evanje. Ne moremo se pretvarjati, da nismo sli?ali Jezusovih besed iz 25. poglavja Matejevega evangelija: "Tujec sem bil in ste me sprejeli" (v. 35). Z ganjenostjo sem spremljal Mahoorino pri?evanje, ko je pripovedovala, kaj pomeni ?iveti z "nenehnim ob?utkom odsotnosti doma, dru?ine, prijateljev […]; ostati brez bivali??a, brez univerze, brez denarja [...], utrujena, iz?rpana in potrta od ?alosti in izgube". Povedala nam je, da je na?la upanje, ker je nekdo verjel, da ima kultura sre?anja u?inek, ki preobra?a. Vsaki?, ko nekdo naredi gesto gostoljubnosti, povzro?i preobrazbo.«
Torej, naprej!
Ob koncu nagovora je sveti o?e izrazil veselje nad tem, da vidi univerzo kot ?ivo vzgojno skupnost, ki je odprta za stvarnost in se zaveda, da evangelij ni okras, ampak o?ivlja dele in celoto. »Vem, da va?a pot obsega razli?na podro?ja: ?tudij, prijateljstvo, slu?enje dru?bi, dr?avljansko in politi?no odgovornost, skrb za skupni dom, umetni?ko izra?anje itd. Biti katoli?ka univerza pomeni predvsem to: da je vsak element povezan s celoto in da se celota nahaja v delih. Tako ?lovek ob pridobivanju znanstvenih ve??in zori kot oseba, v spoznavanju sebe in razlo?evanju svoje poti. Torej, naprej! Srednjeve?ko izro?ilo pravi, da so se romarji, ki so se sre?ali na poti v Santiago, pozdravljali z vzklikom "Ultreia", drugi pa jim je odgovoril "et Suseia". To sta izraza spodbude pri nadaljevanju iskanja in tveganja na poti. Romarji drug drugemu re?ejo: "Gremo, pogum, pojdi naprej!" To vam vsem ?elim tudi jaz, iz vsega srca. Hvala.«
