Sveti o?e portugalskim oblastem: Lizbona je mesto upanja
Andreja ?ervek – Vatikan
Pape? je spregovoril o Lizboni, ki lahko spodbudi spremembe in ponudi povod za upanje, v ospredje pa postavil Evropo in razmi?ljal o njeni smeri v prihodnost. Kot je dejal, je svetovni dan mladih, ki od 2. do 6. avgusta poteka v Lizboni, prilo?nost za skupno gradnjo, pri ?emer je v ospredje postavil tri elemente upanja: okolje, prihodnost in bratstvo. Lizbona je namre? mesto upanja.
Lizbona je mesto sre?anja
Najprej je izrazil veselje nad tem, da je pri?el v Lizbono, »mesto sre?anja, ki zaobjema razli?ne narode in kulture in ki v teh dneh postaja ?e bolj univerzalno; v dolo?enem smislu postaja svetovna prestolnica in tudi prestolnica prihodnosti, kajti mladi so prihodnost«.
Navezal se je na geografski polo?aj Portugalske, ki meji na ocean, ta pa razmejuje celine. »Ocean dejansko ne povezuje le narodov in dr?av, ampak ozemlja in celine; zato Lizbona, mesto oceana, poziva k pomembnosti skupnega in k razmi?ljanju o mejah kot o obmo?jih stika in ne kot o mejah, ki lo?ujejo,« je dejal pape? ter dodal, da so danes glavna vpra?anja globalna, pa »vendar se pogosto soo?amo z neu?inkovitostjo pri odzivanju nanje prav zato, ker je svet ob soo?anju s skupnimi problemi razdeljen ali vsaj ne dovolj povezan in se ne more enotno spoprijeti s tistim, kar ogro?a vse. Zdi se, da so planetarne krivice, vojne, podnebne in migracijske krize hitrej?e od sposobnosti in pogosto tudi volje, da bi k tem izzivom pristopili skupaj.«
Svetovni dan mladih kot spodbuda k univerzalni odprtosti
A Lizbona lahko prispeva k spremembi. Fran?i?ek je spomnil, da je bila tukaj leta 2007 podpisana Lizbonska pogodba o reformi Evropske unije, po kateri se Evropa zavezuje pospe?evanju miru, vrednot in
blaginje svojih narodov, prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju, solidarnosti, spo?tovanju med narodi, svobodni in pravi?ni trgovini, odstranitvi rev??ine in za??iti ?lovekovih pravic. In to je – kot je pripomnil – »duh skupnega«, ki ga po?ivljajo »evropske sanje o multilateralizmu, ki je ?ir?i od zahodnega konteksta«.
Nadaljeval je, da je Lizbona prestolnica, ki le?i na najzahodnej?em delu celinske Evrope. Opozarja, da je treba odpreti ?ir?e poti za sre?anje, kar Portugalska ?e po?ne, zlasti z dr?avami drugih celin, ki jih povezuje isti jezik. Sveti o?e je pri tem izpostavil vlogo svetovnega dneva mladih: »Upam, da bo svetovni dan mladih za “staro celino“ spodbuda za univerzalno odprtost. Kajti svet potrebuje Evropo, resni?no Evropo: potrebuje njeno vlogo graditeljice mostov in mirovnice na njenem vzhodnem delu, v Sredozemlju, Afriki in na Bli?njem vzhodu. Tako bo Evropa lahko v mednarodni scenarij vnesla svojo posebno izvirnost, ki se je izrisala v prej?njem stoletju, ko je iz ?ari??a svetovnih konfliktov spro?ila iskrico sprave ter uresni?ila sanje o gradnji jutri?njega dne z v?eraj?njim sovra?nikom, ko je za?ela poti dialoga in vklju?evanja, razvila diplomacijo miru, ki uga?a konflikte in zmanj?uje napetosti ter je sposobna zaznati najslabotnej?e znake popu??anja in brati med najbolj postrani zapisanimi vrsticami.«
»Sanjam o Evropi ...«
Sveti o?e je zastavil vpra?anje o smeri Evrope v dana?njem ?asu. Tehnologija, ki je zaznamovala napredek in globalizirala svet, sama po sebi ni dovolj, ?e manj pa je dovolj oro?je, ki ne pomeni vlaganja v prihodnost, ampak osiroma?enje resni?nega ?love?kega kapitala, kar je izobra?evanje, zdravstvo in socialna dr?ava. Zaskrbljujo?e je, da se marsikje sredstva nenehno vlagajo v oro?je in ne v prihodnost otrok. »Sanjam o Evropi, srcu Zahoda, ki bo s svojo iznajdljivostjo ugasnila vojna ?ari??a in pri?gala lu?i upanja; o Evropi, ki zna ponovno odkriti svojo mladostno du?o, ki sanja o veli?ini celote in presega trenutne potrebe; o Evropi, ki vklju?uje narode in ljudi z njihovimi kulturami, ne da bi sledila teorijam in ideolo?kim kolonizacijam.«
V dana?njem razvitem svetu je paradoksalno postala prioriteta »za??ita ?love?kega ?ivljenja, ki ga ogro?ajo utilitaristi?ni tokovi, ga uporabijo in zavr?ejo« - gre za »kulturo odmetavanja ?ivljenja«. Pape? je pri tem mislil »na veliko nerojenih otrok in ostarelih ljudi, ki so prepu??eni sami sebi, na te?ave pri sprejemanju, za??iti, podpori in vklju?evanju tistih, ki prihajajo od dale? in trkajo na vrata, na osamljenost ?tevilnih dru?in, ki s te?avo vzgajajo otroke«.
Lizbona je mesto upanja
Lizbona pa prav tako predstavlja razlog za upanje, je »mesto upanja«, je nadaljeval Fran?i?ek in spregovoril o mladih generacijah: »Ocean mladih se zliva v to gostoljubno mesto in ?elel bi se zahvaliti za veliko delo in velikodu?no zavzetost Portugalske, da gosti dogodek, katerega izvedba je zelo kompleksna, a hkrati prina?a upanje. Mladi, ki prihajajo z vsega sveta, ki gojijo ?elje po edinosti, miru in bratstvu, mladi, ki sanjajo, nas pozivajo k uresni?itvi njihovih sanj o dobrem. Niso na ulicah, da bi jezno vpili, ampak delijo upanje evangelija, upanje ?ivljenja. In ?e se na mnogih koncih sveta danes diha ozra?je protestov in nezadovoljstva, kar je rodovitna zemlja za populizme in komplotizme, je svetovni dan mladih prilo?nost za skupno gradnjo. Ponovno zeleni ?elja po ustvarjanju novosti, po tem, da bi odrinili na globoko in skupaj odpluli proti prihodnosti.«
?love?ko ?ivljenje naj je usklajeno z okoljem
»Zato si ustvarjalno prizadevajmo graditi skupaj!« je pozval sveti o?e in v nadaljevanju govora spregovoril ?e o treh »gradbi??ih upanja«, na katerih lahko »vsi zdru?eno delamo«. To so okolje, prihodnost in bratstvo.
V zvezi z okoljem je dejal, da si Portugalska z Evropo deli ?tevilna zgledna prizadevanja za varstvo stvarstva. »Vendar globalni problem ostaja zelo resen: oceani se pregrevajo, njihove globine pa na povr?je prina?ajo grdobije, s katerimi smo onesna?ili na? skupni dom. Pomembna ?ivljenjska obmo?ja spreminjamo v odlagali??a plastike. Ocean nas opominja, da je ?love?ko ?ivljenje poklicano biti usklajeno z okoljem, ki je ve?je od nas in ki ga je treba skrbno negovati, pri tem pa misliti na mlaj?e generacije. Kako lahko re?emo, da verjamemo v mlade, ?e jim ne damo zdravega prostora za gradnjo prihodnosti?«
Vlagati v prihodnost, v dru?ine in otroke
Drugi kriterij, pri katerem se je zaustavil pape?, je prihodnost. »In prihodnost so mladi,« je poudaril. »A mnogi dejavniki jim jemljejo pogum, kot so pomanjkanje dela, hiter tempo, v katerem se nahajajo, nara??ajo?i ?ivljenjski stro?ki, te?ave pri iskanju stanovanja in – kar je ?e bolj zaskrbljujo?e – strah pred ustvarjanjem dru?ine in prihodom otrok na svet. V Evropi in na splo?no na Zahodu smo pri?a ?alostnemu padcu demografske krivulje: zdi se, da je napredek vpra?anje tehni?nega razvoja in udobja posameznikov, medtem ko prihodnost zahteva boj proti upadanju rojstev in upadanju volje do ?ivljenja.« Po pape?evih besedah lahko na tem podro?ju veliko stori dobra politika, ki »je lahko ustvarjalka upanja«. Politika namre? ni poklicana imeti mo?, ampak »ljudem dati mo?, da upajo«. »Danes je bolj kot kdaj koli prej poklicana, da popravi ekonomska neravnovesja trga, ki ustvarja bogastvo, a ga ne razdeli, s ?imer osiroma?i za vire in gotovost. Poklicana je, da se razkrije kot ustvarjalka ?ivljenja in skrbi, da daljnovidno vlaga v prihodnost, v dru?ine in otroke, da spodbuja medgeneracijsko povezovanje, kjer preteklost ni izbrisana, ampak se vlaga v vezi med mladimi in starimi. V tem smislu je pomembna vzgoja, ki ne more posredovati le tehni?nih pojmov za ekonomski napredek, temve? je namenjena vstopu v zgodovino, posredovanju tradicije, krepitvi ?lovekove verske potrebe in spodbujanju dru?benega prijateljstva.«
Bratstvo – mladi kot zgled
Ob koncu je sveti o?e spregovoril ?e o bratstvu, ki se ga kristjani u?ijo od Jezusa Kristusa. Kot je dejal, sta sosedstvo in solidarnost v mnogih delih Portugalske zelo ?iva. A v splo?nem kontekstu globalizacije, ki nas sicer zbli?uje, a ne omogo?a bratske bli?ine, pa »smo vsi poklicani, da gojimo ?ut za skupnost, za?nemo pa z iskanjem tistih, ki ?ivijo poleg nas«. »Kako lepo je, da se ponovno odkrijemo kot bratje in sestre, delamo za skupno dobro in za sabo pu??amo nasprotja in razlike v pogledih! Tudi tu so nam zgled mladi, ki nas s svojim klicem po miru in voljo do ?ivljenja vodijo k ru?enju togih pregrad pripadnosti, postavljenih v imenu razli?nih mnenj in prepri?anj,« je ?e dejal pape?.
Sklenil je z zahvalo in spodbudo mnogim, ki v portugalski dru?bi skrbijo za druge, zlasti pa krajevni Cerkvi, ki dale? od ?arometov dela veliko dobrega. »Vsi skupaj za?utimo, da smo poklicani bratsko dajati upanje svetu, v katerem ?ivimo, in tej ?udoviti de?eli,« je ?e povabil.
