Molitveno bdenje SDM. Pape? mlade spodbudil k misijonarskemu veselju
Andreja ?ervek – Vatikan
Molitveni program je bil obogaten s pesmijo in plesom, s katerima so mladi izrazili tri osrednje molitvene trenutke: sre?anje, vstati in odpraviti se, ter se tako navezali na geslo sre?anja: »Marija je vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1,39). Prizori??e je bil velik oder, ki je spominjal na morski val ali morda na pu??avsko sipino, sredi njega pa velik osvetljen kri?. Sodelovalo je 50 plesalcev, zbor je ?tel 210 pevcev, orkester 100 glasbenikov razli?nih narodnosti. Kot vedno so tudi tokrat mladi prinesli kri? in Marijino ikono SDM. Pape?evemu govoru, med katerim je govoril o veselju, je sledilo ?e??enje Najsvetej?ega, temu pa ?e sklepni blagoslov.
Marija se odpravi, ker ljubi
Pape? Fran?i?ek je izrazil svoje veselje in se vsem zbranim zahvalil, da so »potovali,« da so »hodili« in pri?li na molitveno bdenje. Spomnil je, da je tudi Devica Marija morala potovati, da bi obiskala Elizabeto: »Vstala je in se v naglici odpravila« (Lk 1,39). »Spra?ujemo se: zakaj Marija vstane in se v naglici odpravi k svoji sorodnici? Seveda je ravnokar izvedela, da je Elizabeta nose?a, vendar je tudi sama nose?a. Marija naredi to, kar ni napro?ena in ne dol?na storiti; Marije gre, ker ljubi; in kdor ljubi, z veseljem te?e. To je tisto, kar z nami naredi ljubezen.«
Veselje je misijonarsko
Marijino veselje je dvojno: sli?ala je angelovo oznanjenje in izvedela novice o Elizabeti. Po pape?evih besedah je zanimivo, da ni mislila nase, ampak na druge: »Zakaj? Ker je veselje misijonarsko.« Veselje ni za enega ?loveka, ampak je namenjeno drugim, je pape? ve?krat izpostavil in se na mlade obrnil z vpra?anjem: »Vi, ki ste tukaj, ki ste pri?li na sre?anje, da bi sli?ali Kristusovo sporo?ilo, na?li smisel ?ivljenja, ali boste vse to obdr?ali zase ali pa ga boste ponesli drugim?« Vse to je namre? treba ponesti drugim, kajti veselje je misijonarsko!«
Sveti o?e je dodal, da so drugi pripravili na?e srce za to veselje, ter mlade povabil, naj pomislijo na ljudi, ki so zanje bili svetel ?arek: star?i, stari star?i, prijatelji, duhovniki, posve?ene osebe, katehisti, animatorji, u?itelji ... »So kot korenine na?ega veselja,« je dejal. »Veselje, ki je pri?lo po teh koreninah, je tisto, kar mi moramo dati, kajti imamo korenine veselja. In na isti na?in smo tudi mi lahko korenine veselja za druge. Ne gre za to, da bi prina?ali be?no veselje, trenutno veselje, temve? za veselje, ki ustvarja korenine.«
Biti korenine veselja
?e eno pape?evo vpra?anje: » Kako lahko postanemo korenine veselja?« Veselje – je odgovarjal – je treba iskati in ga »odkrivati v pogovoru z drugimi« ter te korenine veselja, ki smo jih prejeli, dajati naprej. Res je, da se pri tem lahko utrudimo. Ko je kdo utrujen, nima ve? volje, da bi nadaljeval hojo, vda se, neha hoditi in pade. Pomembno pa je, da kdor pade, ponovno vstane. Pape? je izpostavil, da ko nekoga vidimo, kako je padel, mu moramo pomagati vstati. In to je tudi edini trenutek, ko na drugega smemo gledati od zgoraj navzdol. »Edina okoli??ina, edini trenutek, ko je dopustno gledati na osebo od zgoraj navzdol, je, da ji pomagamo vstati,« je poudaril in tudi zbrane mlade povabil, naj te besede ponovijo skupaj z njim.
Uriti se za hojo skozi ?ivljenje
Naslednji poudarek, ki ga je naredil sveti o?e, se je nana?al na stalnost pri hoji: »Da bi v ?ivljenju kaj dosegli, se je treba izuriti za hojo. V?asih se nam ne ljubi hoditi, ne ljubi se nam naprezati ...« Zato je po pape?evih besedah potrebno urjenje za hojo v ?ivljenju, za kar ni te?ajev. Hoje skozi ?ivljenje se nau?imo od star?ev, starih star?ev, prijateljev, ki si podajajo roke. »Hoditi in, ?e pademo, ponovno vstati. Hoditi s ciljem. Vsak dan v ?ivljenju se uriti,« kajti v ?ivljenju ni ni? zastonj. »Samo ena stvar je zastonj: Jezusova ljubezen!« Pape? je mlade spodbudil, naj s to zastonjsko Jezusovo ljubeznijo hodijo naprej v upanju, ne pozabijo svojih korenin in brez strahu nadaljujejo pot.