杏MAP导航

Federico Piana – Vatikan

Pri?akovanja in priprava

Kardinal je najprej odgovoril na vpra?anje, kaj pri?akuje od pape?evega potovanja, ki bo potekalo pod geslom »Upati skupaj«, ter kako so potekale priprave: »Mislim, da bo ta obisk pomagal predvsem mongolskim katoli?kim vernikom, da se bodo ?utili resni?no v osr?ju Cerkve. Geografsko gledano ?ivimo na zelo obrobnem podro?ju sveta, vendar pa nam bo pape?eva navzo?nost pomagala, da se ne bomo ?utili oddaljene, ampak blizu, v samem sredi??u Cerkve. Njegov obisk za krajevno Cerkev pomeni posebno milost in veliko ?ast, poleg tega pa bo pripomogel k okrepitvi odnosov med Svetim sede?em in Mongolijo, ki so ?e zdaj dobri. Prvi stik med pape?em in Mongolci sega v 13. stoletje, ko je Inocenc IV. poslal fran?i?kana Giovannija iz Pian del Carpine kot glasnika miru in dialoga k mongolskemu cesarju. Tedaj so bili namre? Mongolci pred vrati Evrope.
Cerkev v Mongoliji se na obisk svetega o?eta pripravlja z velikim navdu?enjem in vnemo, posebej z molitvijo. Po vseh katoli?kih skupnostih je romal Marijin kip, ki ga je pred ?asom na smeti??u na severu dr?ave na?la revna ?ena, ki ni kristjanka. Verniki so se ob kipu zbirali k molitvi ro?nega venca in prosili za blagoslov tega apostolskega potovanja.«

Cerkev v Mongoliji

V nadaljevanju intervjuja je apostolski prefekt v Mongoliji spregovoril o Cerkvi v dr?avi, ki obsega ve? kot 1,5 milijona kvadratnih kilometrov ter ima tri milijone in pol prebivalcev: »?tevilke so naslednje: gre za zelo majhno ?redo, okoli 1.500 kr??enih, ki se zbirajo v devetih skupnostih: pet izmed njih jih je v prestolnici, ?tiri pa na bolj oddaljenih podro?jih. Gre za majhno skupnost, ki pa je zelo ?iva. 70 % dejavnosti Cerkve je povezanih s projekti za spodbujanje celostnega ?love?kega razvoja: od vzgoje in izobra?evanja do zdravstva ter skrbi na naj?ibkej?e. Prav tako skrbimo za versko ?ivljenje prek katehumenata, bogoslu?nega ?ivljenja in stalne kateheze. Gre za pastoralo, v sredi??u katere je predvsem kvaliteta ter globina odlo?itve za vero oseb. Pri tem nam pomaga okoli 70 misijonarjev, med katerimi je 25 duhovnikov, pribli?no 30 redovnic in skupina lai?kih misijonarjev. Prihajajo iz 26 dr?av, v Mongoliji pa sicer deluje 10 redovnih skupnosti. Zaenkrat imamo tudi dva duhovnika doma?ina, vendar pa sem prepri?an, da se bo njihovo ?tevilo s?asoma pove?alo.«

Izzivi Cerkve

Najve?ji izziv, s katerim se mora soo?ati Cerkev v Mongoliji, je po besedah kardinala Marenga ?ivljenje po evangeliju. »Tako kot v vsaki kr??anski skupnosti oz. delni Cerkvi, je velik izziv za skupnost biti u?enci in misijonarji. Poleg tega pa pomemben izziv predstavlja inkulturacija, za katero je potrebno veliko ?asa, saj spremlja zorenje vere v dolo?enem kulturnem kontekstu. Izziv predstavlja tudi formacija katehetov, pastoralnih delavcev ter seveda klera.«

Medverski dialog

Naslednje vpra?anje je bilo povezano s pomenom medverskega dialoga, saj se ve?ina prebivalcev v Mongoliji opredeljuje za budiste, prisotni pa so tudi pripadniki islama in ?amanizma. »Medverski dialog je od samega za?etka zaznamoval izku?njo Cerkve v Mongoliji. Cerkev je v polo?aju, kjer nujno potrebuje odnose s pripradniki drugih verskih tradicij. Gre za temeljno razse?nost, ki nas je vedno spremljala in se je v zadnjih letih tako okrepila, da so sre?anja med verskimi voditelji, ki so prej potekala enkrat letno, zdaj organizirana vsaka dva meseca. Ta sre?anja, ki potekajo v Ulan Batorju, so namenjena bolj?emu medsebojnemu spoznavanju in podelitvi o na?ih ?ivljenjskih poteh.« Kardinal Marengo je ob tem dodal, da Cerkev v Mongoliji ?ivi sinodalnost »skoraj spontano«, saj je razse?nost sinodalnosti del njihove cerkvene izku?nje. »Dinamika posvetovanja z vsemi komponentami Cerkve« je namre? tam nekaj obi?ajnega.

Odnos med Cerkvijo in civilno dru?bo

Ob koncu intervjuja pa je apostolski prefekt v Mongoliji spregovoril o situaciji v tej dr?avi ter o odnosu med Cerkvijo in civilno dru?bo: »Mongolska dru?ba se nahaja v obdobju velikih sprememb. Hitro se uveljavljajo dru?beni in kulturni modeli, ki so v primerjavi s tradicijo novi. Ekonomska rast narekuje tudi spremembo ?ivljenjskih slogov, ki postajajo vedno bolj odprti za globalizacijo. Ta hiter razvoj prina?a prilo?nosti, pa tudi tveganja: npr. dejstvo, da tisti, ki ne morejo slediti tempu, ostajajo zadaj, ali pa slabljenje nekaterih lokalnih tradicij, ki namesto tega spodbujajo ve?jo socialno kohezijo. Skratka, gre za dr?avo, ki ?eli preostalemu svetu pokazati svoj potencial.
Ob tem je potrebno poudariti, da med Cerkvijo in civilno dru?bo obstaja iskren dialog, odnos vzajemnega bogatenja, ki se je ?e posebej okrepil v zadnjih letih. V okviru svojih skromnih mo?i si prizadevamo, da bi na?a izku?nja vere obogatila dru?bo v harmoniji z drugimi verskimi stvarnostmi. Na tem podro?ju je veliko pobud za sodelovanje, ki so se izkazale za zelo plodne.«