杏MAP导航

POSLANICA SVETEGA O?ETA
za Svetovni dan molitve za skrb stvarstva
1. september 2023

Dragi bratje in sestre!
»Naj te?eta pravi?nost in mir« je leto?nja tema ekumenskega ?asa stvarstva, navdihnjena po besedah preroka Amosa: » Pravica naj te?e kakor voda in pravi?nost kakor vedno teko? potok« (5,24).

Ta zgovorna Amosova podoba nam pove, kaj ?eli Bog. Bog ho?e, da bi vladala pravi?nost, ki je tako bistvena za na?e ?ivljenje otrok po Bo?ji podobi, kot je to voda za na?e telesno pre?ivetje. Ta pravi?nost se mora pojaviti tam, kjer je potrebna, ne pa se skrivati pregloboko ali izginiti kot voda, ki izhlapi, preden nas bi mogla okrep?ati. Bog ho?e, da se vsak trudi biti pravi?en v vsaki situaciji, da si vedno prizadeva ?iveti po njegovih zakonih in tako omogo?a, da se ?ivljenje razcveti v polnosti. Ko najprej i??emo Bo?je kraljestvo (prim. Mt 6,33) z ohranjanjem dobrega odnosa z Bogom, s ?love?tvom in z naravo, tedaj pravi?nost in mir lahko te?eta kot neusahljiv vir ?iste vode, ki hrani ?love?tvo in vsa bitja.

Julija 2022 sem na lep poletni dan o tem premi?ljeval med svojim romanjem na obalah jezera Sveta Ana v provinci Alberti v Kanadi. To jezero je bilo in je romarski kraj za ?tevilne generacije staroselcev. Kot sem rekel ob tej prilo?nosti v spremstvu bobnov: »Koliko src je pri?lo sem hrepene?ih in zadihanih, obremenjenih z bremeni ?ivljenja in so ob teh vodah na?li tola?bo in mo?, da so ?li naprej! Tudi tukaj, potopljeni v stvarstvo, lahko prisluhnemo ?e enemu utripu, materinskemu utripu zemlje. To je tako, kot je utrip dojen?kov ?e od materinega naro?ja v harmoniji z utripom matere, tako moramo, da rastemo kot ?love?ka bitja, uskladiti ritme ?ivljenja z ritmi stvarstva, ki nam daje ?ivljenje.«[1]

V tem ?asu stvarstva se zadr?imo pri teh utripih srca: pri na?em, pri utripu na?ih mater in babic, pri utripu ustvarjenega srca in pri utripu Bo?jega srca. Danes niso v harmoniji, ne utripajo skupaj v pravi?nosti in miru. Mnogim je onemogo?eno, da bi se od?ejali pri tej mogo?ni reki. Zato prisluhnimo klicu, naj bomo ob strani ?rtev okoljske in podnebne krivi?nosti in naj kon?amo to nesmiselno vojno proti stvarstvu.

U?inke te vojne vidimo v ?tevilnih rekah, ki presihajo. »Zunanje pu??ave v svetu se mno?ijo, ker so notranje pu??ave postale tako prostrane,« je neko? dejal Benedikt XVI.[2] Roparsko potro?ni?tvo, ki ga redijo sebi?na srca, preobra?a vodni ciklus planeta. Nebrzdana raba fosilnih goriv in kr?enje gozdov ustvarjata vi?anje temperature in povzro?ata hude su?e. Stra?no pomanjkanje vode vedno bolj prizadeva na?a bivali??a, od majhnih pode?elskih skupnosti do velikih metropol. Poleg tega roparske industrije iz?rpavajo in onesna?ujejo na?e vire pitne vode s skrajnimi praksami kot je hidravli?no lomljenje za ?rpanje nafte in plina, nenadzorovani mega-?rpalni na?rti in intenzivna ?ivinoreja. »Sestro vodo«, kot jo kli?e sv. Fran?i?ek,  si prisvajajo, jo spreminjajo v blago, ki so ga »podvrgli tr?nim zakonitostim« (Okro?nica Hvaljen, moj Gospod, 30).

Medvladna skupina Zdru?enih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) pravi, da nujni podnebni ukrepi lahko zagotovijo, da ne bomo zamudili prilo?nosti za ustvarjanje bolj trajnostnega in pravi?nega sveta. Lahko, moramo prepre?iti, da bi pri?lo do najhuj?ih posledic. »Marsikaj je ?e mogo?e storiti!« (prav tam, 180), ?e se bomo kot toliki potoki in hudourniki na koncu zlili skupaj v mogo?no reko in namakali ?ivljenje na?ega ?udovitega planeta in na?e ?love?ke dru?ine za prihodnje rodove. Sezimo si v roke in naredimo pogumne korake, da bosta pravi?nost in mir tekla po vsej zemlji.

Kako lahko prispevamo k mogo?ni reki pravi?nosti in miru v tem ?asu stvarstva? Kaj lahko naredimo mi, predvsem kot kr??anske Cerkve, da bomo obnovili na? skupni dom, da bo spet kipel od ?ivljenja? Odlo?iti se moramo, da bomo spremenili na?a srca, na? na?in ?ivljenja in javno politiko, ki vodi na?e dru?be.

Najprej prispevajmo k tej mogo?ni reki s spremembo svojih src. To je bistvenega pomena, ?e ho?emo za?eti katero koli drugo spremembo. To je »ekolo?ko spreobrnjenje«, h kateremu nas je spodbujal sv. Janez Pavel II: prenova na?ega odnosa do stvarstva, da ga ne bomo ve? obravnavali kot predmet izkori??anja, ampak ga bomo nasprotno varovali kot sveto darilo Stvarnika. Zavedajmo se tudi, da celovit pristop zahteva udejanjanje ekolo?kega spo?tovanja na ?tiri na?ine: do Boga, do dana?njega in jutri?njega so?loveka, do vse narave in do nas samih.

Kar zadeva prvo od teh razse?nosti, je Benedikt XVI. ugotovil nujno potrebo po razumevanju, da sta stvarjenje in odre?enje nelo?ljiva: »«Odre?enik je Stvarnik in ?e ne oznanjamo Boga v tej njegovi popolni veli?ini – Stvarnika in Odre?enika – razvrednotimo tudi odre?enje.«[3] Stvarjenje se nana?a na skrivnostno in veli?astno Bo?je dejanje stvarjenja tega veli?astnega in ?udovitega planeta in vesolja iz ni?, pa tudi rezultat tega nenehnega delovanja, ki ?e vedno poteka in ki ga do?ivljamo kot neiz?rpen dar. Med bogoslu?jem in osebno molitvijo v »veliki katedrali stvarstva« se spominjamo Velikega Umetnika, ki ustvarja toliko lepote in razmi?ljajmo o skrivnosti ljube?e odlo?itve za stvarjenje vesolja.

Drugi? prispevamo k toku te mogo?ne reke s tem, da spremenimo svoj na?in ?ivljenja. Izhajajo? iz hvale?nega ob?udovanja Stvarnika in stvarstva, se pokesajmo svojih »ekolo?kih grehov«, kot opozarja moj brat ekumenski patriarh Bartolomej. Ti grehi ?kodujejo naravnemu svetu in tudi na?im bratom in sestram. S pomo?jo Bo?je milosti prevzemimo na?ine ?ivljenja z manj odpadki in manj nekoristne potro?nje, zlasti tam kjer so proizvodni procesi strupeni in netrajnostni. Sku?ajmo biti kar najbolj pozorni na svoje navade in ekonomske odlo?itve, tako da bo vsem bolje: na?im sodobnikom kjerkoli so, pa tudi otrokom na?ih otrok. Pri nenehnem Bo?jem stvarjenju sodelujmo z pozitivnimi odlo?itvami: s kolikor je mogo?e zmerno uporabo virov, z veselo zmernostjo, odlaganjem in recikliranjem odpadkov ter z uporabo vedno bolj dostopnih izdelkov, ki so ekolo?ko in dru?beno odgovorni.

Kon?no moramo, da bi mogo?na reka ?e naprej tekla, spremeniti javno politiko, ki ureja na?e dru?be in oblikuje ?ivljenja dana?njim in jutri?njim mladim. Ekonomske politike, ki dajejo prednost ?kandaloznemu bogastvu za nekatere, mnogim pa pogoji propadanja odrejajo konec miru in pravi?nosti. O?itno je, da so si najbogatej?i narodi nagrmadili »ekolo?ki dolg« (Hvaljen, moj Gospod, 51).[4] Svetovni voditelji, ki se bodo zbrali na vrhu COP28, ki je na?rtovan v Dubaju od 30. novembra do 12. decembra letos, morajo prisluhniti znanosti in za?eti s hitrim in po?tenim prehodom, da bi kon?ali obdobje fosilnih goriv. V skladu z obvezami Pari?kega sporazuma za obrzdanje globalnega segrevanje, je nesmisel dopu??ati nenehno raziskovanje in ?irjenje infrastrukture za fosilna goriva. Dvignimo svoj glas, da zaustavimo to krivi?nost do revnih in do na?ih otrok, ki bodo najbolj trpeli zaradi podnebnih sprememb. Pozivam vse ljudi dobre volje, naj na temelju teh usmeritev delujejo na dru?bo in naravo.

Druga vzporedna perspektiva je specifi?na za zavezanost Katoli?ke Cerkve sinodalnosti. Letos bo zaklju?ek ?asa stvarstva, 4. oktober, praznik sv. Fran?i?ka, sovpadel z za?etkom sinode o sinodalnosti. Kot reke, ki jih napajajo tiso?i majhnih poto?kov in ve?jih hudournikov, sinodalni proces, ki se je za?el oktobra 2021 vabi vse ?lane, na osebni in skupnostni ravni, da se stekajo v veli?astno reko razmi?ljanja in prenove. Vse Bo?je ljudstvo je dobrodo?lo na vklju?ujo?i poti dialoga in sinodalnega spreobrnjenja.

Podobno kot pore?je s svojimi ?tevilnimi velikimi in majhnimi pritoki, je tudi Cerkev ob?estvo ne?tetih krajevnih Cerkva, redovnih skupnosti in zdru?enj, ki se napajajo iz iste vode. Vsak izvir doda svoj enkraten in nenadomestljiv prispevek, dokler se vsi ne izlijejo v prostran ocean Bo?je usmiljene ljubezni. Kot je reka vir ?ivljenja za okolje, ki jo obdaja, tako mora biti na?a sinodalna Cerkev vir ?ivljenja za skupen dom in za vse tiste, ki v njem prebivajo. In kot reka daje ?ivljenje vsem ?ivalskim in rastlinskim vrstam, tako mora sinodalna Cerkev dajati ?ivljenje s sejanjem pravi?nosti in miru povsod, kamor pride.

Julija 2022 sem v Kanadi spomnil na Galilejsko morje, kjer je Jezus ozdravil in potola?il veliko ljudi in kjer je razglasil »revolucijo ljubezni«. Razumel sem, da je jezero Svete Ane tudi kraj ozdravljanja, tola?be in ljubezni, kraj, ki nas spominja, da je bratstvo resni?no, ?e zdru?uje tiste oddaljene, da se sporo?ilo edinosti, ki ga nebo po?ilja na zemljo, ne boji razlik in nas vabi k ob?estvu, k ob?estvu razlik, da se odpravimo dalje skupaj, saj smo vsi – vsi! – romarji na poti.[5]

V tem ?asu stvarstva, kot Kristusovi sledilci na na?i skupni sinodalni poti, ?ivimo, delamo in molimo, da bo na? skupni dom ponovno poln ?ivljenja. Sveti Duh naj ?e naprej veje nad vodami in nas vodi »k prenovi obli?ja zemlje« (prim. Ps 104,30).

Rim, sv. Janez v Lateranu, 13. maj 2023

Fran?i?ek

[1] Homilija pri Jezeru Sveta Ana, Kanada, 26. julija 2022.
[2] Homilija ob slovesnem za?etku petrinske slu?be24. aprila 2005.
[3] Razprava v katedrali v Brixnu, 6. avgusta 2008.
[4] »Predvsem med Severom in Jugom v resnici obstaja 'ekolo?ki dolg', povezan s komercialnimi nesorazmerji. To ima posledice na ekolo?kem podro?ju, pa tudi v pretirani uporabi naravnih virov, kar so v preteklosti po?ele nekatere dr?ave« (Hvaljen, moj Gospod, 51).
[5] Homilija pri jezeru sv. Ane, Kanada, 26. julij 2022.