杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Spolna zloraba mladoletnikov s strani klera in slabo re?evanje tega pojava s strani cerkvenih voditeljev, je po pape?evih besedah bil eden najve?jih izzivov za Cerkev na?ega ?asa. »Vojne, lakota in brezbri?nost do trpljenja drugih so stra?na realnost na?ega sveta, so realnost, ki vpije v nebesa. Kriza spolnih zlorab pa je za Cerkev ?e posebej resna, saj spodkopava njeno zmo?nost, da v polnosti sprejme osvobajajo?o Bo?jo navzo?nost in o njej pri?uje. Nesposobnost, da bi ustrezno ukrepali ter tako zaustavili to zlo in prisko?ili na pomo? njegovim ?rtvam, smo iznakazili na?e pri?evanje o Bo?ji ljubezni. Pri kesanju prosimo za odpu??anje ne le za krivice, ki smo jih storili, ampak tudi za dobro, ki ga nismo storili. Na grehe opustitve zlahka pozabimo, saj se na nek na?in zdijo manj resni?ni; vendar so zelo konkretni in prizadenejo skupnost prav tako kot drugi, ?e ne ?e bolj.«

Iz obupa Bog oblikuje upanje

Pape? je v nadaljevanju govora ?lanom komisije spregovoril o treh na?elih, ki bi jih naj upo?tevali pri svojem delu ter jih razumeli kot del »duhovnega zado??enja«. Na prvem mestu je izpostavil, da »tam, kjer je bilo ?ivljenje ranjeno, smo poklicani, da se spomnimo ustvarjalne mo?i Boga, ki iz obupa ustvari upanje in iz smrti ?ivljenje«. Kot je dodal, se v?asih zdi, da je stra?en ob?utek izgube, ki ga mnogi ob?utijo zaradi primerov zlorab, prevelik, da bi ga prenesli. Tudi podoba voditeljev Cerkve, ki jim je skupen ob?utek sramu zaradi neukrepanja, je bila okrnjena, sposobnost oznanjevanja evangelija pa je bila ranjena. Toda Gospod, ki v vsakem ?asu poraja nove stvari, lahko povrne ?ivljenje posu?enim kostem (prim. Ez 37,6).

»Zato vas pozivam,« je dejal pape?, »da tudi takrat, ko je pot pred vami naporna in utrujajo?a, ne obti?ite, da ?e naprej ponujate roko in posku?ate vlivati zaupanje tistim, ki jih sre?ujete in ki z vami delijo to skupno stvar. Ne obupajte, ko se zdi, da se le malo spreminja na bolje. Vztrajajte, pojdite naprej!«

Kar je razbito, je mogo?e ponovno sestaviti

Na drugem mestu je izpostavil, da so spolne zlorabe prinesle razkosanje v na? svet in ne samo v Cerkev. ?tevilne ?rtve so ?e vedno ogor?ene zaradi dejstva, da zloraba, ki se je zgodila pred mnogimi leti, ?e vedno povzro?a ovire in razpoke v njihovem ?ivljenju. Posledice zlorab se lahko pojavijo med zakoncema, med star?i in otroki, med brati in sestrami, med prijatelji in sodelavci. Skupnosti so pretresene; zahrbtna narava zlorabe razdira in razdvaja ljudi, v njihovih srcih in med njimi.

»Toda na?e ?ivljenje ni namenjeno temu, da bi ostalo razdeljeno. Kar se je zlomilo, ne sme ostati po ko??kih. Stvarstvo nam govori, da so vsi deli na?ega ?ivljenja skladno povezani, ?ivljenje v veri pa celo povezuje ta svet s prihodnjim! Vse je povezano. Pooblastilo, ki ga je Jezus prejel od O?eta, je, da od vsega tega ni? in nih?e ni izgubljen (prim. Jn 6,39). Kjer je torej ?ivljenje razbito, vas prosim, da konkretno prispevate k ponovni zdru?itvi kosov v upanju, da bo to, kar je razbito, mogo?e ponovno sestaviti.«

V sebi gojiti Bo?je spo?tovanje in ljubeznivost

Na tretjem mestu je sveti o?e zbrane pozval, naj v sebi gojijo Bo?je spo?tovanje in ljubeznivost« ter dodal, naj so blagi pri svojem delovanju in naj nosijo bremena drug drugega (prim. Gal 6,1-2), brez prito?evanja, ampak z mislijo, da bo ta trenutek zado??enja za Cerkev pre?el v drug trenutek v zgodovini odre?enja. »?ivi Bog ?e ni iz?rpal svojih zalog milosti in blagoslovov! Ne pozabimo, da so rane trpljenja ostale v telesu vstalega Gospoda, ne ve? kot vir trpljenja ali sramote, ampak kot znamenje usmiljenja in preobrazbe.«

»Zdaj je ?as, da popravimo ?kodo, ki je bila povzro?ena generacijam pred nami in tistim, ki ?e vedno trpijo. Ta velikono?ni ?as je znamenje, da se za nas pripravlja nov ?as, nova pomlad, oplojena z delom in solzami, ki jih delimo s tistimi, ki so trpeli. Zato je pomembno, da nikoli ne nehamo hoditi naprej.«

Za??ita mladoletnih in ranljivih oseb je za vse pravilo

Pape? je dodal, da si ?lani komisije s svojimi spodobnostmi in kompetencami prizadevajo »popraviti stra?no rano Cerkve«, ko se »postavljajo v slu?bo razli?nim krajevnim Cerkvam«. »Od obi?ajnega ?ivljenja ?kofije v ?upnijah in semeni??ih do formacije katehistov, u?iteljev in drugih pastoralnih delavcev mora biti pomembnost za??ite mladoletnih in ranljivih oseb pravilo za vse; in v tem smislu se mora v redovnem in apostolskem ?ivljenju novinka za klavzuro dr?ati istih standardov slu?benosti kot ostareli brat, ki je vse ?ivljenje u?il mlade,« je izpostavil.

»Na?ela spo?tovanja dostojanstva vseh, lepega vedenja in zdravega na?ina ?ivljenja morajo postati splo?na norma, ne glede na kulturo ter ekonomski in socialni polo?aj ljudi. Vsi slu?abniki Cerkve jih morajo izkazovati pri slu?enju vernikom, z njimi pa morajo spo?tljivo in dostojanstveno ravnati tisti, ki vodijo skupnost. Navsezadnje se bo kultura za??ite uveljavila le, ?e bo med njenimi voditelji pri?lo v tem smislu do pastoralnega spreobrnjenja.«