杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sveti o?e je jezuite naprej osebno pozdravil, nato pa je provincial, p. Attila András, predstavil njihovo provinco. Pape? jih je povabil, naj ga vpra?ajo, kar ?elijo, ob njihovem predlogu, da mu dajo za vsak odgovor eno darilo, pa se je nasmehnil in dejal, naj raje najprej zastavijo vsa vpra?anja in mu izro?ijo darila na koncu, saj se je bal, da ne bi bilo dovolj ?asa.

Bistveno pri delu z mladimi: pri?evanje

Na vpra?anje, kaj je pomembno pri delu z mladimi, je pape? Fran?i?ek odgovoril, da je bistvenega pomena pri?evanje. »Brez pri?evanja ni mogo?e narediti ni?esar. Vse se kon?a kot tista lepa Minina pesem: "Besede, besede, besede …" Brez pri?evanja ne moremo storiti ni?esar. In pri?evanje pomeni ?iveti dosledno,« je ?e poudaril sveti o?e.

Zakaj je pape? ponovno obiskal Mad?arsko?

Eden izmed jezuitov je izrazil svoje veselje nad pape?evim obiskom in ga vpra?al, kako to, da se je vrnil na Mad?arsko glede na to, da je bil v Budimpe?ti leta 2021. Sveti o?e je odgovoril, da je bil zadnji? v ospredju obisk Slova?ke, v Budimpe?to pa je pri?el samo za nekaj ur ob sklepu evharisti?nega kongresa. Vendar pa je takrat obljubil, da se bo vrnil, in to je sedaj tudi storil.

Jezuitska formacija in mladi

V naslednjem vpra?anju so jezuiti pape?a prosili za nasvete glede mladih jezuitov v formaciji ter mladih v splo?nem. Sveti o?e je odgovoril, da je potrebno govoriti jasno. Dejal je, da je nekdo rekel, da mora dober jezuit »jasno misliti in nejasno govoriti. Vendar pa tako ne sme biti v odnosu do mladih: potrebno je govoriti jasno, jim pokazati doslednost. Mladi imajo nos za to, ?e ni doslednosti. In z mladimi v formaciji je treba govoriti kot z odraslimi, kot se govori z mo?kimi in ne z otroki. Potrebno jih je uvesti v duhovno izku?njo, jih pripraviti na veliko duhovno izku?njo, ki so duhovne vaje. Mladi ne tolerirajo dvojnega jezika, to mi je jasno. Vendar pa biti jasni ?e zdale? ne pomeni biti agresivni. Jasnost mora biti vedno zdru?ena s prijaznostjo, bratstvom, o?etovstvom,« je poudaril pape? in dejal, da je klju?na beseda »pristnost«.
»Pri?akujem pristnost; da se pove stvari tako kot so, te?ave, grehe ... In ti kot formator mora? mlade nau?iti doslednosti. Mladi morajo povedati, kar ?utijo, pomemben pa je tudi dialog z ostarelimi, kjer je potrebno govoriti, razpravljati. Stari ne smejo ostati sami, biti morajo v skupnosti, tako da je mogo?a izmenjava med njimi in mladimi. Spomnite se Joelove prerokbe: star?ki bodo imeli sanje, mladeni?i pa bodo imeli videnja. Prero?tvo mladega ?loveka se rodi v ne?nem odnosu s starimi. "Ne?nost" je ena izmed klju?nih besed Boga: bli?ina, so?utje in ne?nost. ?e bomo hodili po tej poti, ne bomo nikoli zgre?ili. To je Bo?ji slog.«

Ljubezen do tistih, ki so zagre?ili spolne zlorabe

V nadaljevanju sre?anja je beseda tekla o kr??anski ljubezni do tistih, ki so zagre?ili spolne zlorabe. Eden izmed jezuitov je spomnil, da evangelij naro?a, naj ljubimo, vendar pa ostaja vpra?anje, kako ljubiti tiste, ki so zlorabljali. Poudaril je, da Bog ljubi vse, tudi njih, vendar pa ga je zanimalo, kako naj to storimo ljudje. Dejal je, da bi rad izkazoval so?utje in ljubezen vsem, tudi sovra?nikom, kakor pravi evangelij, hkrati pa se spra?uje, kako je to mogo?e. Pape? Fran?i?ek je odgovoril, da to ni lahko. Ob tem je spomnil, da je stvarnost zlorab zelo ?iroka: obstajajo spolne, psiholo?ke, ekonomske zlorabe, zlorabe migrantov itd. Vpra?anje, kako ljubiti tiste, ki so zagre?ili spolne zlorabe, je po besedah svetega o?eta zelo mo?no: »Kako pristopiti k njim, kako se pogovarjati z njimi, ko do njih ?utimo gnus?« Storilca je po pape?evih besedah »potrebno obsoditi, vendar kot brata. Obsodbo je treba razumeti kot dejanje ljubezni. Obstaja logika, na?in ljubezni do sovra?nika, ki se izra?a tudi na ta na?in. In tega ni lahko razumeti in ?iveti. Za vsakega izmed nas je tisti, ki je zlorabljal, sovra?nik, saj se poistovetimo s trpljenjem zlorabljenega. Ko sli?i?, kaj zloraba pusti v srcih tistih, ki so bili zlorabljeni, te zelo pretrese. Tudi pogovor s tistim, ki je zlorabljal, v nas vzbuja gnev, ni lahko. Vendar pa so tudi oni Bo?ji otroci. In za to je potrebna pastorala. Zaslu?ijo si kazen, a hkrati tudi pastoralno oskrbo. Kako to storiti? Ne, ni lahko. Ima? prav,« je pape? sklenil odgovor na ?etrto vpra?anje.

Cerkev in dana?nji svet

Mad?arski jezuiti so se s svetim o?etom pogovarjali tudi o odnosu med Cerkvijo in sodobnim svetom, o ?emer je govoril tudi drugi vatikanski koncil. Zanimalo jih je, kako medsebojno spraviti Cerkev in stvarnost, ki je ?e presegla sodobnost. Pape? je dejal, da na to vpra?anje teoreti?no ne zna odgovoriti, vendar pa zagotovo ve, da se drugi vatikanski koncil ?e vedno udejanja. »Pravijo, da je potrebno eno stoletje za to, da se koncil asimilira. In vem, da obstaja stra?en odpor, obstaja neverjeten restavracionizem, kar sam imenujem "nazajskost",« je dejal pape? ter spomnil na Pismo Hebrejcem, ki pravi »Mi pa nismo med tistimi, ki se vra?ajo nazaj« (10,39). »Tok zgodovine in milosti te?e od spodaj navzgor, kakor limfa drevesa, ki rodi sad. Brez tega toka pa ostane? mumija. Vra?anje nazaj ne ohranja ?ivljenja, nikoli. Potrebno se je spremeniti, kot pi?e sveti Vincencij iz Lérinsa v Commonitórium primum, ko pravi, da celo dogme kr??anske vere napredujejo, se z leti utrjujejo, s ?asom razvijajo, s starostjo poglabljajo. Toda to je sprememba od spodaj navzgor. Nevarnost danes predstavlja "nazajskost", reakcija na sodobnost. To je nostalgi?na bolezen. Zato sem se odlo?il, da je zdaj za vse novo posve?ene duhovnike obvezno pridobiti dovoljenje za ma?evanje po Rimskem misalu iz leta 1962. Po vseh potrebnih posvetovanjih sem se tako odlo?il, ker sem videl, da se ta pastoralni ukrep, ki sta ga dobro opravila Janez Pavel II. in Benedikt XVI., uporablja na ideolo?ki na?in, za vra?anje nazaj. Treba je bilo ustaviti to nazajskost, ki ni bila v pastoralni viziji mojih predhodnikov.«

O p. Ferencu Jálicsu in obto?bah

Zatem je pape? odgovoril na vpra?anje o svojem odnosu do p. Ferenca Jálicsca. Podrobneje je razlo?il dogajanje v 70-letih prej?njega stoletja, ko je bil provincial in so ga obto?evali te?kih stvari. Sveti o?e je povedal, da sta patra Ferenc Jálics in Orlando Yorio opravljala svoje poslanstvo v delavski ?etrti in sta delala dobro. Dodal je, da je bil Jálics njegov duhovni o?e in spovednik v prvem in drugem letniku teologije. Po pape?evih besedah je bila v ?etrti, kjer sta delovala omenjena jezuita, gverilska skupina. »Jezuita nista imela z njo nobene povezave, saj sta bila pastirja in ne politika. Vendar pa so ju zaprli, ?eprav sta bila nedol?na. Kljub temu, da niso na?li ni?esar, ?esar bi ju obto?ili, sta morala biti devet mesecev v zaporu, kjer so jima grozili in ju mu?ili. Potem so ju izpustili, vendar te stvari pustijo globoke rane,« je dejal sveti o?e ter dodal, da je Jálics pri?el takoj k njemu, da sta se pogovorila. Pape? mu je svetoval, naj gre k svoji mami v Zdru?ene dr?ave Amerike. Ob tem je sveti o?e poudaril, da je bila tedanja situacija »resni?no preve? nejasna in negotova«, kasneje pa se je raz?irila legenda, da je bil on tisti, ki ju je dal zapreti. Pred enim mesecem je Argentinska ?kofovska konferenca objavila dva izmed treh na?rtovanih zvezkov z vsemi dokumenti, povezanimi s tem, kar se je zgodilo med Cerkvijo in vojaki. Po pape?evih besedah je tam mogo?e dobiti vse informacije.

Sveti o?e je nadalje povedal, da ga je p. Jálics po tem, ko so vojaki od?li, prosil za dovoljenje, da bi pri?el na duhovne vaje v Argentino. Takrat sta tudi skupaj ma?evala, po tistem pa ga je sre?al tudi kot nad?kof in kasneje kot pape?: pri?el ga je obiskat v Rim. Glede tega zadnjega sre?anja pa je sveti o?e dejal, da je videl, da je bilo patru te?ko, ker ni vedel, kako naj se pogovarja z njim, med njima je bila razdalja. V obeh so ostale rane preteklih let, saj sta oba do?ivela omenjeno preganjanje.

Po pape?evih besedah so mu nekateri predstavniki vlade hoteli »odsekati glavo« in niso izpostavljali toliko vpra?anja glede Jálicsa, ampak so pod vpra?aj postavili njegov celoten na?in delovanja v ?asu diktature. Zato so ga pozvali na sojenje in mu dali na izbiro, kje naj poteka zasli?anje. Odlo?il se je za sede? ?kofije in tam so ga zasli?evali ?tiri ure in deset minut. Sveti o?e je poudaril, da je bil eden izmed sodnikov zelo oster glede njegovega ravnanja, vendar pa je on vedno odgovarjal po resnici. Dodal je, da je po njegovem mnenju edino resno, utemeljeno in dobro vpra?anje postavil odvetnik, ki je pripadal komunisti?ni partiji. »In zahvaljujo? temu vpra?anju so se stvari razjasnile in na koncu je bila dokazana moja nedol?nost,« je pojasnil pape? ter spomnil, da »na tem sojenju skorajda ni bilo govora o Jálicsu, temve? o drugih ljudeh, ki so prosili za pomo?«.

Dva izmed sodnikov je ponovno sre?al v Rimu kot pape?, eden je bil s skupino Argentincev. Svetemu o?etu se je zdelo, da ga pozna, vendar se ni mogel spomniti, kje ga je videl. Objel ga je in od?el, vendar pa je kasneje pri?el ?e enkrat in takrat se je predstavil. Pape? mu je rekel, da si zaslu?i stokratno kazen, vendar zaradi svojih grehov in ne zaradi stvari, katerih so ga obto?evali. Prav tako mu je dejal, naj bo v miru zaradi tega, kar se je zgodilo. Kasneje je k pape?u pri?el tudi drugi izmed treh sodnikov in mu je jasno povedal, da so od vlade dobili navodilo, da ga morajo obsoditi.
Ob tem je sveti o?e dodal, da je bila v ?asu, ko je vojska zajela Jálicsa in Yoria, situacija v Argentini zmedena in nikakor ni bilo jasno, kaj je treba storiti. Sam je storil to, kar je ?util, da mora storiti, da bi ju branil. Celotno dogajanje je bilo zelo bole?e.
Jálics je bil pa pape?evih besedah »dober ?lovek, bo?ji ?lovek, ki je iskal Boga, vendar je bil ?rtev kroga, ki mu ni pripadal. To je tudi sam razumel. To je bil krog skupine gverilcev, ki je delovala v kraju, kjer je bil kaplan. Vendar pa je v dokumentaciji, ki je bila objavljena pred kratkim, zapisana resnica o tem primeru,« je ?e spomnil sveti o?e.

Spomin na posve?enje in nasvet novoma?nikom

Zadnje vpra?anje pa mu je zastavil jezuit, ki bo v kratkem posve?en v duhovnika. Zanimalo ga je, ?e se spomni svojega posve?enja in kak?en nasvet bi dal novoma?nikom. Pape? je povedal, da ima na ta dan lepe spomine in je hvale?en predstojnikom, da so jih dobro pripravili. Slovesnost je bila lepa in preprosta, brez pompa, na vrtu Fakultete. Posve?enih je bilo pet duhovnikov, trije izmed njih so ?e pokojni. Posebej je bil vesel, da je na posve?enje pri?la tudi skupina kolegov iz kemijskega laboratorija, kjer je delal, saj so bili vsi ateisti in komunisti. Eno izmed njih je ugrabila in nato umorila vojska. Nasvet, ki ga je ob koncu sveti o?e dal novoma?nikom, pa je naslednji: »Ne oddaljuj se od starih!«