杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape?evo mnenje o Mad?arih se je obogatilo

Pape?a Fran?i?ka se je najprej povpra?alo o njegovih osebnih izku?njah z Mad?ari. Spomnil je na ?estdeseta leta, ko je ?tudiral v ?ilu in kjer se je sre?al z mnogimi mad?arskimi jezuiti, ki so bili izgnani iz Mad?arske. Prijateljstvo je gojil tudi z mad?arskimi sestrami Marije Ward, ki so 20 km od Buenos Airesa imele ?olo. Kot izredni kaplan jih je obiskoval dvakrat na mesec. Dobro je poznal tudi laike mad?arskega dru?tva v Buenos Airesu, ki so delali v mad?arskem kolegiju. »To je bila ?udovita izku?nja in zelo me je prizadela bole?ina beguncev, ki se niso mogli vrniti domov. Sestre Marije Ward, ki so ostale tam, pa so bile skrite v stanovanjih, da jih re?im ne bi odpeljal.«

Kot je povedal sveti o?e, se njegovo mnenje o Mad?arih po tem apostolskem potovanju ni spremenilo: »Kve?jemu se je obogatilo; obogatilo v smislu, da so imeli Mad?ari, ki sem jih spoznal, veliko kulturo; tudi tisti, ki niso bili iz visokega dru?benega razreda, tudi preprosti so imeli zelo visoko osnovno kulturo. Obi?ajno so govorili nem?ko ali angle?ko, saj mad?ar??ine zunaj Mad?arske ne govorijo – le v raju jo govorijo, ker pravijo, da je potrebna cela ve?nost, da se je nau?i?.  In to se ni spremenilo, nasprotno: videl sem stil, ki sem ga ?e poznal.«

Mir se vzpostavi z odpiranjem poti

Na vpra?anje, ali je mad?arskega premierja Orbana pozval k odprtju dr?avnih mej za balkansko migracijsko pot, je pape? odgovoril: »Verjamem, da se mir vedno vzpostavi z odpiranjem poti, nikoli pa ga ni mogo?e vzpostaviti z zapiranjem. Vabim vse, da odprejo odnose, kanale prijateljstva ... To ni lahko,« je dejal ter dodal, da je o isti temi, o kateri je govoril na splo?no, govoril tudi z Orbanom.

O vpra?anju migracije pa sveti o?e meni, da je to »problem, ki ga mora Evropa vzeti v svoje roke, saj je pet dr?av, ki najbolj trpijo: Ciper, Gr?ija, Malta, Italija in ?panija«, ker so to sredozemske dr?ave in ve?ina migrantov pristane na njihovih obalah. »?e Evropa ne bo poskrbela za pravi?no porazdelitev migrantov, bodo problem imele samo te dr?ave. Menim, da Evropa mora pokazati, da je Evropska unija tudi pred tem vpra?anjem,« je dejal. Po njegovih besedah je s problemom migracije povezana tudi stopnja rodnosti, ki je v nekaterih dr?avah – omenil je Italijo in ?panijo – zelo nizka. Tem dr?avam z nizko stopnjo rodnosti lahko pomaga tudi »migracijski program«, ki je dobro pripravljen tudi po vzoru nekaterih dr?av, ki so se ukvarjale z migracijami, pri ?emer je navedel ?vedsko v ?asu latinskoameri?kih diktatur.

»Pripravljen sem storiti vse, kar je treba«

V zvezi mo?nostmi za pospe?itev procesa miru v Ukrajini je pape? dejal, da se o tem pogovarjajo, saj »vse zanima pot miru«. »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti,« je dodal. Spregovoril je o ruskem pravoslavnem nad?kofu Hilarionu, ki je sedaj metropolit Budimpe?te in Mad?arske in je bil tudi navzo? na nekaterih dogodkih pape?evega obiska: »Hilariona zelo spo?tujem in z njim sva bila vedno v dobrih odnosih. Bil je tako prijazen, da me je pri?el obiskat, nato je bil pri ma?i, videl pa sem ga tudi tukaj na letali??u. Hilarion je inteligentna oseba, s katero se lahko pogovarja?, in te odnose je treba vzdr?evati, kajti ?e govorimo o ekumenizmu, moramo imeti iztegnjeno roko z vsemi ...«

Kot je nadaljeval, je z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom od za?etka vojne govoril samo enkrat. Z njim ohranja stik po pravoslavnem ?kofu Antoniju, ki je na moskovskem patriarhatu odgovoren za zunanje odnose. Spomnil je na odpovedano sre?anje v Jeruzalemu, ki ga bo ?e treba izpeljati. Sicer pa ima sveti o?e odnose z Rusi predvsem po ruskem veleposlaniku pri Svetem sede?u, ki ga je opisal kot »izjemnega ?loveka, resnega, u?enega in zelo uravnote?enega«.

Gre za problem ?love?tva

Pape?a se je tudi vpra?alo, ali misli, da bo lahko pomagal pri vrnitvi otrok, ki so bili iz Ukrajine prisilno odpeljani v Rusijo, za kar je svetega o?eta prosil tudi ukrajinski premier med nedavnim sre?anjem v Vatikanu. »Mislim, da da, saj je Sveti sede? ?e bil posrednik v nekaterih primerih izmenjave zapornikov, kar je prek veleposlani?tva uspelo, in mislim, da bi uspelo tudi tokrat. Pomembno je, da je vsaj Sveti sede? pripravljen to storiti, kar je pravilno in pravi?no in moramo pomagati, da to ne po postal casus belli, ampak primer ?love?kosti. Gre prej za problem ?love?tva kot pa za problem vojnega plena ali vojnega preseljevanja. Vsa ?love?ka dejanja pomagajo, medtem ko dejanja krutosti ne pomagajo. Storiti moramo vse, kar je ?love?ko mogo?e.«

Sveti o?e je ?e ?elel opozoriti na mnoge ?enske, ki z otroki prihajajo iz Ukrajine v evropske dr?ave, njihovi mo?je pa so ali mrtvi ali pa na fronti. V tem trenutku ?e obstaja velika pripravljenost, da se jim pomaga, pri ?emer je pape? pozval, naj ne izgubimo navdu?enja, sicer bodo te ?enske ostale brez za??ite in padle v kremplje jastrebov, ki vedno kro?ijo. »Bodimo pozorni, da ne izgubimo te osredoto?enosti na pomo?, ki jo nudimo beguncem,« je dejal.

?e je mogo?e vrniti, naj se vrne

Na letalu se je govorilo tudi o vrnitvi treh ostankov Partenona, ki so se hranili v Vatikanskih muzejih, Gr?iji. ?lo je za ekumensko dejanje, saj je pape? Fran?i?ek ostanke anti?nega templja podaril atenskemu pravoslavnemu nad?kofu Hieronimu II. Postavilo se je vpra?anje, ali obstaja mo?nost, da pride ?e do drugih podobnih vrnitev, na primer avtohtonim ljudstvom v Kanadi, ki so zaprosila za vrnitev predmetov iz vatikanskih zbirk kot del procesa povra?ila ?kode, ki so jo utrpela v kolonialnem obdobju. Pape? je dejal, da gre za sedmo zapoved: »?e si kradel, mora? to vrniti.«

Vendar pa tu gre za dolo?eno zgodovino. »V?asih so vojne in kolonizacije vodile v odlo?itev, da se drugemu vzame vse, kar je dobrega.« Vrnitev ostankov Partenona je bila pravilna odlo?itev, je dejal pape?, pri tem pa dodal: »In ?e Egip?ani jutri pridejo in zahtevajo obelisk, kaj bomo storili? Tu je treba v vsakem primeru razlo?evati.« Vrnitev predmetov staroselskim ljudstvom v Kanadi je po pape?evih besedah v teku. Njegova izku?nja v Kanadi je bila zelo rodovitna.

Izpostavil je, da ?e je vrnitev mogo?a in potrebna, je to treba storiti. V?asih to ni mogo?e, ker ni nekih konkretnih ali politi?nih mo?nosti. »A v kolikor se lahko vrne, naj se to stori, prosim, to je dobro za vse. Da se ne bi navadili na to, da z rokami segamo v ?epe drugih ljudi!«

Pape? namerava v Lizbono na SDM

Na vpra?anje o zdravju je pape? Fran?i?ek dejal, da je letos spomladi imel »akutno in mo?no plju?nico, v spodnjem delu plju?«. Po sredini avdienci se je slabo po?util, ni imel apetita, imel pa je visoko tremwpraturo. Ni omedlel. Ko ga je pregledal zdravnik, ga je takoj poslal v bolni?nico. »Hvala Bogu, lahko re?em, do se je telo dobro odzvalo na zdravljenje. Hvala Bogu,« je zatrdil.  V Lizbono na svetovni dan mladih, ki bo letos avgusta, sveti o?e namerava iti. Kot je dodal, upa, da mu bo uspelo.